Kako dojemate klopa? Vtis nekoga, ki je prebolel boreliozo, se verjetno močno razlikuje od nekoga, ki se v naravo vedno znova podaja z neskončnim navdušenjem in ob tem klopa se nikoli ni videl od blizu. Ne glede na izkušnjo, ki jo nosite, je dobro vedeti, da vsi klopi niso nevarni -pravzaprav večina klopov sploh ni nevarna!
Klope uvrščamo med pršice. Na svetu živi koli 860 poznanih vrst klopov. Veliki so od enega do 30 milimetrov. Pri čemer je njihova velikost odvisna od prehranjenosti s krvjo.

Zakaj so klopi človeku morebitno nevarni?
Klopi prenašajo povzročitelje nekaterih bolezni. Pri nas so to tri bolezni: borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Delež klopov s povzročitelji teh bolezni je zelo različen.

Okuženost območij
Klope najdemo po vsej Sloveniji. Nad nadmorsko višino 1.000 metrov so redki. Nad 1.500 metrov pa jih pri nas ni. Klopnega meningoencefalitisa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Borelioza pa je zelo pogosta po vsej Sloveniji. Pogostost bolezni ni odvisna zgolj od števila okuženih klopov, temveč tudi od načina življenja.

Kdaj so klopi najbolj aktivni?
V hladnih mesecih nas klopi ne ogrožajo, saj prezimijo med odpadlim listjem in podrastjem ali v zgornji plasti zemlje, kjer je temperatura lahko tudi 0°C. Klopi postanejo dejavni spomladi (marec-april), ko se temperatura dvigne na 5-8°C. S prezimovanjem pa začnejo nekje oktobra-novembra, ko se temperatura okolja začne nižati do približno enake vrednosti. Za klope je značilna dvojna sezonska aktivnost, z vrhoma spomladi (maj, junij) in jeseni (september, oktober).

Kaj klopi ljubijo?
Razen energijskih značilnosti po katerih izbirajo svoj plen, so znanstveniki ugotovili tudi nekaj fizikalnih dejstev, ki vplivajo na to, ali ste klopu bolj ali manj vabljivi. Klop predvsem išče toplega gostitelja. Ugotovitve kažejo, da je klopom všeč tudi večja količina izdihanega ogljikovega dioksida. Ta je značilna za ljudi s hitrejšim metabolizmom, torej za otroke, nosečnice in debelejše ljudi. Podobno kot za komarje so ugotovili tudi, da imajo klopi prav tako svoj okus, ko gre za vonj. Tisti, ki bolj kislo dišijo (prav to je značilno za bolj zakisane osebe, za osebe pod stresom in bolne), so jim bolj mamljivi.

Primerna oblačila
Za v gozd je najbolj primerno obleči dolga oblačila. V gozdovih so temperature nekoliko nižje tudi poleti, zato je ta nasvet dobro upoštevati. Hlačnice zataknite v nogavice ali obuvalo. Tudi zgornji del oblačila naj ima dolge rokave. Če lahko, glavo prekrijte s pokrivalom. Obleka naj bo svetle barve. Tako boste klopa veliko hitreje opazili. Približno vsakih petnajst minut z rokami temeljito stresite vsak del telesa, zlasti spodnji del nog, da klopa odstranite še preden ta zaide pod oblačila.

Izbirajte uhojene poti
Klopi se najraje nahajajo v podrasti gozdnih obronkov in svetlih listnatih gozdov, zato je varneje, da hodimo po poti in ne po goščavi ali visoki travi. Tudi sprehodi po borovih in smrekovih gozdovih sodijo med manj tvegane saj klopi ne marajo iglavcev. Urbani parki tudi niso več varna mesta. Zanimiva raziskava je pokazala, da je v parkih, kjer je veliko popivanja in drugih oblik »odsotnosti«, največ okuženih klopov.

Repelenti
Repelenti so sredstva, ki odvračajo klope ali drugi mrčes. Najbolj smotrna uporaba repelenta je če ga uporabimo čez oblačila. Na koži pa ga uporabimo le na tistih delih, ki je ni možno prekriti z oblačili. npr. roke, obraz, vrat. Uporabljamo naravna sredstva, da si s škodljivimi kemikalijami ne pridelamo se dodatnih težav.
Ko se vrnete iz gozda, si skrbno preglejte celotno telo in oblačila operite. Klopi si najraje izberejo vlažne kotičke kože in območja, kjer je koža najtanjša. Zato ne pozabimo pregledati območja za ušesi, pod pazduho, na lasišču, med prsti na nogah in podobno. Najbolj priljubljena mesta na človeškem telesu so trebuh, prsi ter notranja stran rok in nog.

Cepljenje
Če se za to odločite, je pomembno vedeti, da cepivo učinkuje zgolj proti klopnemu meningoencefalitisu, ne pa tudi proti precej bolj razširjeni boreliozi, ki jo prav tako prenašajo klopi. Zato morate tudi v primeru, da ste cepljeni, upoštevati vsa ostala varnostna priporočila.

Koliko časa traja od ugriza do okužbe?
Glede tega koliko časa mine od ugriz do okužbe so mnenja zelo deljena. Veliko virov navaja, da ni nevarnosti, da bi nas klop okužil, če ga odstranimo v 12 urah. Varen čas ne obstaja. Res pa je, da se nevarnost okužbe povečuje, dlje ko je klop prisesan.

Kako varno odstraniti klopa?
Klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. V ta namen je najbolje uporabiti pinceto. V lekarni lahko kupimo tudi posebno pinceto za odstranjevanje klopov. Klopa primemo s pinceto kolikor blizu koze je mogoče, torej za glavo in ob ustih ne pa za zadek. Počasi ga povlečemo pravokotno navzgor dokler ne odpade. Če bomo to naredili sunkovito obstaja večja nevarnost, da ga ne bomo odstranili v celoti in bo rilček ostal v kozi. S stališča bolezni, ki jih prenašajo klopi to ni nevarno. Ali pomaga vrtenje? Nekateri zeliščarji in tudi duhovni učitelji navajajo, da je klopa najlažje odstraniti tako, da ga nekajkrat zavrtimo v smeri urinega kazalca. Drugi pravijo, da to ne drži in da se s tem le povečuje verjetnost, da bo njegov nazobčani rilček ostal v našem telesu. Klopa nikoli ne smemo mazati z vazelinom ali s kakšno drugo maščobo saj se začne dušiti in utegne izločiti se več sline ter morebitnih virusov. Enako se zgodi, če ga popršimo z lakom za lase ali namažemo s petrolejem, z alkoholom, lepilom in podobno. Takšno ravnanje lahko zelo poveča možnost okužbe s klopno prenosljivimi boleznimi.
Odstranjevanje s segrevanjem? Če ukrepamo takoj in mesto ugriza obdelamo s toploto bomo virus, bakterijo ali strup preprosto skuhali in tako lastnemu imunskemu sistemu olajšali, da bo strupe izločil iz telesa. Ljudski metodi sežiganja ali zamrzovanja klopa sta verjetno edini, ki spadata med varne. V lekarni lahko kupimo posebne pripravke s tekočim dušikom ki klopa zamrznejo. Druga možnost je, da ga sežgemo, tako da klopu čim bolj približamo na primer plamen vžigalnika. To gotovo ni prijetno, vendar sta trenutna bolečina in nekaj rdečine veliko manjša agresija za telo kot preventivno jemanje antibiotikov. Nato lahko klopa odstranimo, ne da bi tvegali, da bi pri tem v nas izločil tudi svojo okuženo kri in slino.
Ko klopa odstranimo, mesto ugriza razkužimo. Nato nanj nanesemo mazilo za blaženje vnetnega odziva. Uporabimo lahko preproste domače pripravke, kot so obkladki iz ohlajene čebule. Srbenje umiri tudi sveže stisnjen ni sok ozkolistnega trpotca.

Ali je treba obiskati zdravnika, če nas ugrizne klop?
Če pri odstranjevanju klopova glava z rilcem ostane v kozi je ne odstranjujemo. Zdravniki pravijo, da za prenos bolezni taka glava ni več nevarna. Zato jo pustimo v kozi, saj jo bo telo samo izločilo. Tega območja pa tudi ni dobro praskati. Najbolj pomembno je, da mesto ugriza opazujemo in spremljamo simptome, ki se lahko pojavijo.

Avtorica: Tina Mihelič, magistrica profesorica slovenščine in teologije ter vzgojiteljica predšolskih otrok

Viri in literatura:
http://koroskalekarna.si/svetovanje/klop-majhna-zival-velike-nevsecnosti/ (pridobljeno 6. 3. 2020)
https://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-nasveti/2540/Klopi-odstranite-jih-v-prvih-12-urah?index=3 (pridobljeno 7. 3. 2020)
https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/klop-majhna-zivalca-velika-nevarnost/ (pridobljeno 8. 3. 2020)
Lončar S., Pirnar F., Topolovec S.: Uživajte v naravi brez strahu pred klopi. Ljubljana, Maj 2013

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana.

Deli: