Kot sogovorniki z vami in kot glas starejših odraslih, v podporo tako državljanom kot državi sami izpostavljamo nekaj najbolj perečih točk, kot jih vidijo partnerji Mreže 65+ iz strokovnega vidika kot tudi iz vsakodnevnega življenja starejših državljank in državljanov Slovenije.* 

  • g. Borut Ambrožič, univ. dipl. iur., Zveza Slovenska Unija pacientov in Društvo za boj proti raku Štajerske: “Novi korona virus je samo še dodatno izpostavil problematiko, na katero opozarjamo v Zvezi Slovenska unija pacientov in INPEA Slovenija že vrsto let, in sicer problematiko negovalnih bolnišnic. Gre za akuten izziv starajoče ali dolgožive slovenske družbe, ki je začela z reševanjem tega izziva vsaj 20 let prepozno. Težko je razumeti, da v Sloveniji premoremo samo eno negovalno bolnišnico in le nekaj negovalnih oddelkov v nekaterih slovenskih bolnišnicah in zdraviliščih. Potrebe po posteljah na negovalnih oddelkih pa občutno presegajo realne potrebe pacientov, že pred pojavom novega korona virusa. Zveza SUP in INPEA Slovenija v sodelovanju z MO Maribor in Alma Matee Europea-ECM vsako leto z organizacijo okroglih miz, strokovnih srečanj in svetovanj v okviru INFO INPEA TOČKE ruši stereotipe v zvezi s starostniki in ponuja rešitve za izzive starajoče se družbe. Še citat iz enega od letakov Loesje, na katerega sem naletel v moji takratni funkciji Zastopnika pacientovih pravic Maribor: ”Sivi lasje ne pomenijo razbarvanih misli”.”
  • dr.  Cirila Slemenik Pušnik,  dr. med., spec. intern., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Kovita – koroško društvo za zdravje: “Sem zdravnica – internistka, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujem s starejšimi bolniki, ki jih je vsako leto več, so starejši in s številnimi kroničnimi boleznimi. Veliko bolezni lahko pozdravimo, jim olajšamo težave, a okolica kamor se vračajo zanje ni vedno ugodna, kar vodi do številnih ponovnih hospitalizacij. Menim, da so na področju zdravja starejših, zanje najbolj obremenjujoče številne kronične bolezni, ki jim zmanjšujejo kvaliteto njihovega življenja in vodijo v prezgodnjo smrt, če niso ustrezno vodene. Ob pomanjkanju zdravstvenega osebja, je ena izmed možnih podpor tem bolnikom- telemedicinsko vodenje s pravočasnim zaznavanjem odklonov od normalnih vrednosti vitalnih parametrov, sprotne edukacije in komunikacije med vsemi deležniki, ki pomagajo tem bolnikom. Naše društvo Kovita vsako leto organizira Kovitin pohod, pomladanski ples, dobrodelni ples v novembru, člani izvajajo predavanja v društvu diabetikov, koronarnih klubih, društvu za srce,… Letos veliko aktivnosti žal nismo mogli izvesti, uspel nam je v juniju pohod v Pahernikove gozdove, kjer smo se poleg spoznavanja narave, telesne aktivnosti,  seznanili s kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi področja Vuhreda, Ribnice. Na teh pohodih je od 70 in več kot 100 ljudi različnih starostnih skupin. Pri izobraževanju laične, podeželske populacije je res pomemben kontakt v živo in se virtualna oblika predavanj  ni obnesla.”
  • g. dr. Drago Rudel, univ. dipl., ing., Slovensko društvo za medicinsko informatiko, Predstavnik IsfTeh (člani WHO): “V luči trenutnih razmer pandemije Covid19 so ranljive skupine kot so pacienti, starejši odrasli in kronični bolniki poudarjeno izpostavljeni pomanjkanju zdravstvenih storitev. Potrebujemo povsem nove storitve, ki bodo usmerjene na posameznika, denimo telemedicinske za podporo bolnikom na domu, ki jih omogočajo obstoječe rešitve na področju IKT.”
  • g. Marko Kiauta,  univ. dipl., ing. EI, podpredsednik Slovenskega združenja za zdravstvo. “Kot Slovensko združenje za zdravstvo vidimo glavno priložnost za izboljševanje kakovosti zdravstva v zagotavljanju njene dostopnosti. “SIST EN 15224 standard sistema vodenja kakovosti za organizacije, ki delujejo na področju zdravstvene oskrbe med osnovne karakteristike kakovosti uvršča pravočasnost (dostopnost).” Izhodišče za izboljšave tega so gotovo povratne informacije, ki jih s pomočjo varuhov pacientovih pravic zagotavljajo pacienti. “By improving people’s access to health information, and their capacity to use it effectively, health literacy is critical to empowerment.” WHO Health Promotion Glossary, 1998”. Odlična neizkoriščena priložnost je uporabiti te informacije za razširjanje dobrih praks po celem zdravstvenem sistemu. 
  • ga. Mojca Grojzdek, Center socialnih in izobraževalnih aktivnosti, predstavnica Športne unije Slovenije: “Prioriteta za starejše, še predvsem tiste, ki bivajo v domovih je, da se jim omogoči gibanje izven notranjih prostorov. Naj si bo to vrtovi ali vodeni organizirani vsakodnevni pohodi, telovadbe…drugače je življenje v zaprtih prostorih nevredno človeka!
  • ga. Zdenka Katkič, predsednica društva Šola zdravja je izpostavila tri prioritete na področju zdravja starejših:
  1. socialna in redna vključenost v skupino v lokalnem okolju
  2. redna telesna aktivnost
  3. dostop do informacij (težave IKT naprave in računalniška nepismenost)
  • ga. Mihaela Lovše, univ. dipl. v.m.s., svetovalka v vzgoji in izobraževanju,  Predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo poudarja pomembnost Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, ki opredeljuje: »V EU je zdravje prepoznano kot vrednota, pravica do socialne varnosti in varovanja zdravja, kar sodi med temeljne pravice posameznika. Zavezanost k zdravju mora zato postati odgovornost vseh resorjev, saj zdravstvo zgolj v enem delu prispeva k pogojem za zdravo in aktivno življenje v vseh življenjskih obdobjih. K boljšemu doseganju ciljev zdravja prispevajo tudi partnerstva z nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi ter na nekaterih področjih z industrijo in zasebnim sektorjem. Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva zaradi dolgožive družbe, povečevanje neenakosti v zdravju, zdrave zdravstvene tehnologije, grožnje zdravju in mobilnost bolnikov so pomembnejši izzivi, s katerimi se soočajo v večini evropskih držav. Pričakovano trajanje življenja je v Sloveniji je preseglo 80 let, kar je 1 leto nad povprečjem EU-28 ob tem, da visoko izobraženi prebivalci živijo dlje in v boljšem zdravstvenem stanju, kot prebivalci z najnižjo stopnjo izobrazbe. Kazalniki, ki kažejo razlike v zdravju po regijah, ob drugih determinantah zdravja, govorijo tudi o dostopnosti do preventivnih programov in programov zdravljenja.« (Vir 1) V času epidemije COVID-19 SZOTK poudarja odgovornost vlade in civilne družbe za zaščito starejšega prebivalstva, poudarja pomen oskrbe ljudi, preventivo in ozaveščanje o zdravem načinu življenja, kar ostaja prednostna naloga zdravstva v Evropi. Potrebno je zagotoviti spremembo, ki bo omogočala hitrejše in boljše storitve za starejše tudi v času epidemije. »Zdravi starostniki živijo dalj časa samostojno življenje kar se kaže v pričakovanih in zdravih letih življenja, zadovoljstvom z življenjem, vitalnosti ter optimističnim pogledom na življenje. Pomemben je kakovosten spanec, uravnotežena prehrana, redna telesa gibalna aktivnost. Rizične dejavnike za bolezni neodvisno od starosti, pa predstavljajo kajenj, uživanje alkohola in telesna neaktivnost. Z redno gibalno aktivnostjo se ohranja mišična masa, kostna gostota in dobro počutje ter zmanjša tveganje za poškodbe in padce v starosti. Samostojno in neodvisno življenje, podaljšanje zdravih let življenja, preventivne in kompenzacijske aktivnosti so dokazano učinkovite, znižajo obolevnost in umrljivost starostnikov. Pomemben je optimizem, pozitivno sprejemanje staranja in socialna podpora (družinski člani, prijatelji idr.).« (Vir 2) … Vir 1: Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, Skupaj za družbo zdravja (ResNPZV 2015-2025); Vir 2: Starost kot izziv: Zdravje in oskrba, ZLUS 2019.
Share: