Članki za starše, Dogodki in novice

Gibanje za razvoj možganov

14 julija, 2022 Napisal/a: Izriis Ni komentarjev

Igra in gibanje sta otrokovi osnovni potrebi. V predšolskem obdobju vsaka igra vsebuje gibanje in vsako gibanje pomeni učenje. Otrok z gibanjem odkriva in zaznava svoje telo, preizkuša svoje telo, doživlja ponos ob razvijajočih se spretnostih in sposobnostih, gradi zaupanje vase in doživlja veselje. Gibanje daje otroku občutek varnosti, veselja ter ugodno in dobro počutje. Tako otrok z gibanjem spoznava in dojema svet okrog sebe.

 

RAZVOJ MOŽGANOV

Možgani so edinstven organ, saj nadzirajo delovanje vseh drugih organskih sistemov v telesu. Možgani predstavljajo osnovo za človekovo mišljenje, posamezniku omogočajo razumeti, da »je« ali da »obstaja« in da je različen od okolja. Poleg tega pa mu omogočajo tudi sposobnost čustvovanja. Odrasli in otroški možgani se razlikujejo tako po teži, videzu, anatomskih in biokemičnih značilnostih kot po procesih, ki se v njih dogajajo.

Razvoj možganov se začne s spočetjem in poteka celo nosečnost ter ga lahko opazujemo na ultrazvočnih pregledih pri ginekologu. Zelo pomemben proces, ki se takrat dogaja, se imenuje nevrogeneza. Nevrogeneza pomeni nastajanje in razrast živčnih celic – nevronov. Tako ima človek ob rojstvu že skoraj vse nevrone, ki jih bodo možgani potrebovali v življenju. Drug pomemben proces je sinaptogeneza – nastajanje sinaps. Sinapsa je stik med sosednjima nevronoma. Sinaptogeneza poteka vse življenje, najbolj izrazita pa je v času zgodnjega otroštva. Malčkovi možgani (predvsem do tretjega leta starosti) so dvakrat bolj aktivni kot možgani povprečnega odraslega človeka. Tiste povezave, ki jih ne uporabljamo, propadejo, aktivne sinapse pa se med seboj uskladijo in povežejo.

Otroški možgani v prvih letih življenja torej ne pridobivajo samo na velikosti in teži, ampak se v njih ustvarjajo in aktivirajo možganske povezave. Do petega leta starosti se vzpostavi približno 50 % sinaps, do sedmega 75 % ter do dvanajstega leta starosti 95 % vseh sinaps. Na razvoj možganov v tem obdobju pomembno vplivajo tako biološki potenciali kot spodbudno okolje.

 

KAKO IMATA SKUPNEGA GIBANJE IN MOŽGANI?

Gibanje je za razvoj možganov veliko pomembnejše kot si mislimo. Možgani otroka se namreč razvijajo v stopnjah in so hierarhično organizirani. To pomeni, da so višje miselne funkcije, kot so govor, spomin, koncentracija, sposobnost branja, pisanja, čustvovanja… itd. odvisne od nižjih možganskih struktur. Nižje možganske strukture pa se razvijajo prav z otrokovim gibanjem in igro. Gibanje je torej začetnik in aktivator razvoja možganov ter posledično intelektualnih sposobnosti, razmišljanja, učenja.

Gibanje je odlična instinktivno genetska aktivnost za ohranjanje možganov. Namreč edini način, da živčne celice preživijo, je preprosto ta, da nekaj delajo. Delajo pa samo takrat, ko je otrok aktiven, ko se giblje, skače, se vrti… In ker se možgani najbolj razvijajo prav v prvih petih letih življenja, se mora otrok takrat čim več gibati. S tem se namreč aktivirajo in povezujejo pomembna možganska središča, usklajuje se več sposobnosti in dejavnosti. Kako to poteka v praksi: na primer, otrok, ki teče skozi gozd, mora vzdrževati ustrezno ravnotežje, paziti, da ne pade, in zato opaziti vejo, se izogniti kamnu, potoku, ob tem pa koordinira celo telo od nog, rok pa vse do oči, ki se mimogrede še aktivno prilagajajo gledanju na blizu in daleč. Tako razvija kompleksne motorične gibe in aktivira tiste dele možganov, ki so pomembni za kognitivne procese.

Eden od ključnih ciljev, ki bi si jih morali starši zadati, je, da bi bil njihov otrok čim bolj spreten in gibčen.

GIBANJE ŽE, A KJE?

Otrokom naravna okolja, ko je npr. gozd, v nasprotju z igrišči omogoča razgiban in zanimiv teren. Vrtčevska igrišča in igrišča v parkih so običajno ravna, prekrita z asfaltom in opremljena s plezali in tobogani. Naravna okolja pa otrokom predstavljajo dinamična in raznolika igrišča, ki hkrati izzovejo spontano gibalno aktivnost otrok. V njih prebudijo željo po obvladovanju ovir, s katerimi se srečajo na poti (premagovanje klančin, plezanje po drevesih, preskakovanje korenin, izogibanje vejam itn.), saj otroci zlahka premagujejo težek teren in se soočajo s fizičnimi izzivi, ki izboljšujejo njihovo motorično sposobnost.

Otroci pa z igro na prostem postanejo tudi bolj ustvarjalni in kreativni, saj gozdno igrišče ne nudi otrokom le prostora, temveč tudi pestro izbiro igrač iz naravnih materialov. Pri igri z njimi uporabljajo domišljijo, so kreativni in inovativni. Poleg tega otrok z gibanjem na prostem pridobiva odpornost in si krepi imunski sistem.

 

Gibanja je torej izjemnega pomen za razvoj možganov, saj vpliva na razvoj in zorenje gibalnega sistema, razvoj in zorenje senzoričnih sistemov in njihovo integracijo na nivoju osrednjega živčevja. Ali na kratko: Več gibanja, več sinaps, bolj razviti možgani, večje intelektualne sposobnosti. Če pa to gibanje poteka v naravne okolju kot je gozd, pa še toliko boljše.

 

______________

Avtorica: Tadeja Kocmut, dipl. vzg. predšolskih otrok, dipl. uč. razrednega pouka in mag. inkluzivne pedagogike, soustanoviteljica Društva Vilini, svet svobodnega učenja v naravi

 

Viri in literatura:

 

 

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Deli: