»Vaš otrok pa je tako nevljuden! Sploh ni rekel prosim, kaj šele hvala.«
»Daj, posodi mu igračo.«
»Zakaj si ga udaril?«
»Risanko gleda, medtem ko jé? To je nedopustno.«
»Zlagal se je.«

Kolikokrat ste slišali ali celo izrekli te stavke?

Preden imamo otroke kritiziramo vzgojo drugih staršev, ko pa postanemo starši, pa kar hitro ugotovimo, da vzgajanje otrok ni tako enostavno in da so otroci kar velik zalogaj. V nosečnosti ali po porodu si vsak starš ustvari vizijo (zavestno ali podzavedno), kakšni bodo njegovi otroci, ko odrastejo: pošteni, prijazni, dobrosrčni, pripravljeni pomagati, se postaviti zase, biti samozavestni… Gre največkrat za vrednote, ki jih cenimo pri sebi, pri ljudeh, po katerih se zgledujemo, ali pa celo za takšne, ki nam jih primanjkuje, pa jih vseeno želimo za naše otroke, da bi jim bilo – kot radi rečemo – v življenju lažje in lepše.

O moralnem razvoju

V teoriji strokovnjaki proces pridobivanja vrednot imenujejo »moralni razvoj«. Moralni razvoj je proces, preko katerega otrok ponotranji družbeno sprejemljiva vedenja in ravnanja. Etična načela družbe narekujejo, kaj lahko in česa ne sme, kaj je pravilno in kaj napačno, kaj je sprejemljivo in kaj ne, pa tudi kaj je dovoljeno in kdaj sledi kazen. Starši, vzgojitelji in vsi drugi, ki prihajajo v kakršni koli stik z otrokom, preko vzgoje, z zgledom in s svojimi odzivi prenesejo na otroka etična načela, družbene norme in standarde, otrok pa se skuša po njih ravnati.
O zametkih moralnega razvoja govorimo že v prvem letu otrokovega življenja. Vrednote se razvijejo z odnosom, ki ga imamo do dojenčka oz. malčka. Starš, ki otroku nudi varnost, toplino, ga objema, ljubkuje in ustvarja topel čustven odnos, postavlja temelje vrednotam kot so ljubezen, spoštovanje, skrb, zanesljivost, zaupanje ipd.
Ključno leto je pri starosti treh let, ko je otrok sposoben moralnega presojanja. Takrat preko odzivov okolice na njegova dejanja presodi, kdaj je neko dejanje pravilno in kdaj ne. Ko otroku namreč večkrat ponovimo, v določeni situaciji, da česa ne sme oz. česa ne odobravamo, bo otrok kmalu spoznal, da njegovo dejanje ni OK. Pri tem je pomembno, da otroku v isti situaciji vedno sporočamo enako, da ne postane zmeden. Meje morajo biti postavljene jasno in odločno, pri tem pa ne smemo pozabiti na sočuten odnos do otroka.
Od četrtega leta dalje otroci razlikuje resnico od laži ter laganju nasprotuje oz. ga ne sprejemajo. Verjetno se vam je že zgodilo, da ste otroku rekli, naj mamici ali atiju česa ne pove, ko pa se z njim sreča, mu najprej pove prav to. Če seveda ne želimo, da bi nam otrok lagal kasneje v življenju, je pomembno, da se na tem mestu zavedamo, kako bomo odreagirali. Vsekakor smo na dobri poti, če se mu zahvalimo za njegovo iskrenost. Naš glavni cilj pri razvijanju vrednot namreč je, da bi otrok pričel ravnati v skladu z moralnimi pravili brez prisile.

Kako to doseči?

V prvi vrsti je treba razumeti, da ima pri moralnem razvoju največjo vlogo socializacija. Otrok nas opazuje in kar je pomembneje posnema. Vrednote, ki jih bo videl pri nas, bo lažje posnemal in prevzel. Ali si predstavljate, da otroku govorimo, da želimo, da je iskren in ne laže, hkrati pa pri nas opazi (in verjemite, da opazi), da mu lažemo ali prikrivamo stvari? V večini primerov seveda iz naše strani to ne gre za velike laži, temveč za drobne, majhne laži, s katerimi mislimo, da otroku prikrajšamo zaskrbljenost ali žalost. Vendar lahko s to lažjo dosežemo prav nasprotno, saj otroci opazijo vsako podrobnost. Otrok se uči vrednot v vsakem odnosu z drugimi ljudmi, zato je pomembno, kakšni ljudje otroka obkrožajo, kakšne so njihove vrednote in kako v odnosu z otrokom odreagirajo. Vsak človek ima svoj vrednostni sistem vrednot; za nekatere je bolj pomembno zdravje, za druge izobrazba, za tretje odnos do okolja ali skrb za živali … Čemu bomo dajali prednost?

Druga predpostavka je ta, da ko bo otrok razumel, zakaj je neko vedenje napačno in zakaj pravilno, bo pričel ravnati v skladu z moralnimi pravili. Otroku torej razložimo in z njim tudi razpravljamo o posledicah dejanj in zakaj dejanje uvrstimo med zaželeno oz. pravilno in zakaj med nezaželeno oz. napačno. Eden izmed načinov učenja vrednot je s t.i. kritičnim mišljenjem. Sposobnost kritičnega mišljenja omogoča individualno razmišljanje in primerjanje različnih vrednot, analizo njihovega vedenja in vedenja drugih, vključno z analizo posledic, ki se pri tem pojavijo, in pomaga pri iskanju in sprejemanju lastnega izbora vrednot, ki ga bo vodil v življenju.

Kaj lahko kot starš naredimo?

Otrok se uči moralnih vrednot skozi različne situacije in aktivnosti, npr. ko pomaga pri hišnih opravilih, ko razpolaga s svojimi prihranki, zboli, gleda risanke (zato je pomembna vsebina risank), je v konfliktu z vrstnikom, skrbi za hišne ljubljenčke … Vsaka dejavnost je povezana z vrednotami. Kot starši lahko učenje vrednot otrokom nudimo preko igre, pravljic, pogovora, skozi dnevno rutino (pri obrokih, gospodinjskih opravilih, higieni …) in predvsem z lastnim zgledom.
Bistvo moralne vzgoje v predšolskem obdobju je, da pri otroku dosežemo, da si želi postati dober. Ta želja pa mora izvirati iz otroka, saj bo na tak način tak tudi postal. Ob tem vsem pa se moramo zavedati, da preko vrednot otroci izoblikujejo odnos ne le do ljudi in sveta, temveč tudi do stvari in živali in kar je za vsakega starša najpomembnejše: odnos do samega sebe – da bi se imel rad, se cenil in spoštoval.

 

Literatura in viri:

  • Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora
  • Zupančič, M. in Justin, J. (1991). Otrok, pravila, vrednote: otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta.
  • Zupančič, M. (1997). Psihološke teorije intelektualnega, socialnega in moralnega razvoja v mladostništvu. V Justin, J. (Ur.), Etika, družba, država (II): gradivo za doizobraževaje učiteljev. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
  • Bratec, T. (2017). Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju vrednot predšolskega otroka. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
  • Janžič, A. (2019). Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
  • Fotografije: Pixabay

 

Avtor: Tadeja Kocmut, dipl.vzg. predšolskih otrok, dipl.uč. razrednega pouka in mag. inkluzivne pedagogike

 

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: