Komunikacija je bistveni del vsakdanjega življenja posameznika, ki pomembno določa, kakšno življenje bomo živeli in kakšne odnose bomo vzpostavili z drugimi.

Neštetokrat zapisano dejstvo, da se otroci začnejo učiti prav vsega v krogu svojih najbližjih velja tudi za otrokovo učenje spretnosti komuniciranja. Ob rojstvu ima otrok, ki nima kakšnih posebnih potreb vse, da se nauči spretnosti komunikacije, govora in jezika ob primernih spodbudah iz okolja. V prvem letu se v pogovoru z dojenčkom nanašamo izključno na neverbalna sporočila, neverbalna sporočila so torej starejša od verbalnih sporočil. Neverbalno sporočilo ima lahko močnejšo sporočilno vrednost kot verbalno. Ton izgovorjenih besed, pogled in mimika obraza, ki jih spremljata, lahko povedo več kot besede.

Otrok od svojih najbližjih prevzema načine komunikacije, zato ni vseeno, kako se z njimi pogovarjate, saj se uči prav od vas. Dobra komunikacija ni samo ustrezen način govora, temveč tudi odnos do otroka in vaša dejanja, saj je otrok pozoren opazovalec. Ne morete nadzorovati otrokovega vedenja, ko niste z njim in le malo, ko ste z njim. Lahko pa nadzorujete svoje lastno vedenje.

Komunikacijo lahko opišemo z besedami dobra / slaba, učinkovita / neučinkovita, zaželena / nezaželena. Dobra komunikacija je temelj dobrih odnosov, z zgledom pa pokažete, kako naj bo otrok pozoren do drugih, jih posluša in upošteva. Je vedno dvosmeren proces, v katerem se izmenjujeta poslušanje in govor. Če je eden le poslušalec, drugi pa govori, je to enosmerna komunikacija, ki ni dobra komunikacije.

Kot pomemben del komunikacije je treba izpostaviti tudi reševanje konfliktov. Konflikti nam lahko pomagajo pri razvoju in rasti, če znamo z njimi pravilno ravnati, saj to pomeni, da smo nekaj, kjer se pojavlja problem, uspešno rešili. Otrok se pri tem tudi uči ustreznega načina reševanja konfliktov, da se ne zateka v fizično ali verbalno nasilje, seveda pod pogojem, da ima dober zgled svojih najbližjih. Agresivni vzorec razreševanja konfliktov ne pomeni samo kričanja in zmerjanja, ampak starši izpostavljajo tudi svojo superiornost nad otroki (s svojimi mišljenjem in videnjem problema). Dokazovanje, kdo ima prav – gre za brezplodno nizanje argumentov in protiargumentov, ki vodi v frustriranost, jezo ali naveličanost.

Otrok od 1. do 3. leta starosti se uči komunikacije, jezika in govora v odnosu z odraslimi, manj z otroki. Pri tem uporablja vse čute, najbolj pa sluh in vid. Vidni vtisi so v tem obdobju močnejši od slušnih, velikega pomena je opazovanje mimike in kretenj. Pomembno je, da govorite jasno, preprosto in ne prehitro. Slovnica jezika ne sme biti preveč zapletena, da lahko otroci spontano ponovijo kar so slišali.

Otrok od 3. do 5. leta starosti postaja vedno bolj samostojen sogovorec. Sposoben je poslušati zgodbice, jih pripovedovati in si jih izmišljati. Njegov besednjak se izjemno povečuje, jezikovne strukture postajajo daljše, bolj pravilne. Bolj ko je otrok aktivno vključen v pogovor in druge aktivnosti, tem bolj razvija veščine komunikacije, poslušanja, razumevanja. Pri tem mu lahko pomagate tako, da pazite, da ste z obrazom obrnjeni proti njemu, stavki naj bodo kratki, besede, ki so pomembne pa rahlo poudarite. Smiselno je tudi, da preverite, ali je otrok povedano razumel. Ko otrok govori, ga ne prekinjajte.

Narobe je, če otroku govorite zviška. To velja tako za način govora kot za položaj, ki ga zavzamete glede na otroka, ali pa, da govorite namesto njega, Dajte mu čas, da po svoje izrazi kar želi, bodite strpni.

Otroci namreč zelo hitro ugotovijo, kako delujejo odnosi, odkrijejo, ali jim bodo odnosi povzročali občutke osamljenosti in prezrtosti; zaskrbljenosti in zmedenosti; ali pa občutek, da so razumljeni in varni. Ko so odnosi hladni in so ljudje odsotni, kritični ali tekmovalni, to vpliva na otrokova pričakovanja glede odnosov, če pa jih doživlja kot povezujoče in kot zaščito, je to osnova za njegove bodoče odnose s prijatelji, s člani različnih skupnosti, z ljubljeno osebo ter lastnimi otroki. Vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik. Komunikacija posreduje informacijo, hkrati pa določa naš medsebojni odnos in s tem določeno obnašanje udeležencev komunikacije.

Otroci vsrkavajo kot gobe, in ker sami še ne znajo kritično presojati, to počnejo popolnoma neselektivno. Zato je odgovornost odraslih, da jim s svojim obnašanjem in držo dajemo dober zgled.
Pazita na svoje besede saj otroci še nimajo razvite sposobnosti figurativnega mišljenja, zato vse razumejo dobesedno in zelo zares. Če otroku rečete: »Ubil te bom, če ne boš….«, je njegova predstava o tem, kaj ste s tem mislili popolnoma drugačna od tega, kar ste imeli v mislih vi.

Za konec naj dodamo, da so pregovori in reki na temo besed še kako zgovorni: »Lepa beseda lepo mesto najde.«, »Beseda lahko močneje udari kakor pest.« Vsak otrok je dar, ki ni samoumeven. V veliki meri je od staršev in drugih bližnjih odvisno oblikovanje spretnosti otrokovega načina komuniciranja. Vsekakor vsak človek s seboj na svet prinese lastne danosti, ki jih noben zgled, vzgoja in pogovor ne bo spremenil, a ob zavedanju, kaj lahko naredimo odrasli za razvoj otrokove komunikacije, lahko naredimo veliko.

Avtor: Zavod IZRIIS

Viri:
– https://core.ac.uk/download/pdf/160672648.pdf (pridobljeno, 10.04.2021)
– http://www.soms.si/assets/zbornik-xxiii-23.pdf#page=60 (pridobljeno, 10.04.2021)
– https://psihoterapija-mr.si/kako-partnerski-odnos-starsev-vpliva-na-otroke/ (pridobljeno, 10.04.2021)
– https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69476 (pridobljeno, 10.04.2021)
– https://www.zlu.si/uploads/Dokumenti/Gradivo_Ucinkovita.pdf (pridobljeno, 10.04.2021)
– https://ustavi.se/kako-se-otroci-ucijo-komunikacije/ (pridobljeno, 10.04.2021)
– file:///C:/Users/PRENOS~1/AppData/Local/Temp/bejakovic_katja-1.pdf (pridobljeno, 10.04.2021)
– https://www.google.com/search?=kje+se+otrok+u%C4%8Di+komunikacije (pridobljeno, 10.04.2021)
– https://ucenjezazivljenje.si/marko-juhant-kje-starsi-najbolj-pogosto-gresimo/ (pridobljeno, 10.04.2021)
– Fotografije: Pixabay

 

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: