Igra je najvišja stopnja raziskovanja in učenja, je menil že znanstvenik Albert Einstein. Otrok s pomočjo igre preizkuša, kako stvari delujejo, raziskuje okolico ter spoznava posledice in vzročne zveze. Ob tem krepi svoje motorične spretnosti in domišljijo, spoznava prva pravila, odnose in čustvene odzive. Nenazadnje je igra tudi odličen način, ki privabi skupaj vse člane družine in prijatelje, nas poveže in omogoča, da se bolje spoznamo in sprostimo.
Razvoj otrokove igre se pojavlja v različnih fazah – od preproste raziskovalne in konstrukcijske igre, z domišljijo obarvane igre, pa do igre, usmerjene s pravili ter drugih višjih razvojnih ravni simbolne igre.
SRKAJOČI UM IN RAZISKOVALNA IGRA
Prvih šest let otrokovega življenja je izjemno pomembnih za oblikovanje in razvoj otrokovih možganov. Tako imenovani »srkajoči um«, kot ga je poimenovala Maria Montessori, otroka povsem spontano, naravno, nezavedno in neselektivno spodbuja k opazovanju in raziskovanju okolice z vsemi svojimi čutili in lastnimi izkustvi, primarno z usti, nato pretežno s svojimi rokami. Njegovo vodilo je »pomagaj mi, da naredim sam«. Otrokovi možgani opravijo ogromno delo, da vsrkajo in predelajo vse informacije in drobne detajle iz okolice, ki so pomemben element otrokovega razvoja in učenja, njegovega oblikovanja in prilagoditve okolici, kjer živi. Starši imamo pri tem pomembno vlogo, da otroku omogočimo tem bolj samostojen razvoj in mu pri tem pomagamo le toliko, da njegova frustracija ni prevelika, a ne preveč, ker mu lahko s tem sporočamo, da ne zmore. Ko iz navade nekaj naredimo namesto otroka, se ne zavedamo, da ga s tem oropamo možnosti, da bi se naučil odločati in delati zase.
V najzgodnejših letih tako otrok skozi igro preizkuša in razvija svoje gibalne in zaznavne funkcije ter neposredno upravlja s predmeti in jih raziskuje. Zato imajo majhni otroci tako radi ravnotežnostne vaje, plezanje, hojo po črti ter različnih klančinah in stopnicah, saj sledijo svojemu naravnemu nagibu k izpopolnjevanju in usklajevanju svojih gibalno-motoričnih spretnosti. Prav tako otroka zanimajo lastnosti in funkcije različnih predmetov in rad preizkuša, kaj se zgodi s kocko ali žogo, če jo spusti na tla ali jo skrije v zabojček, ob tem pa spoznava naravne in logične posledice svojih dejanj. Nekje v drugem letu starosti otrok povezuje in sestavlja posamezne prvine igrače v konstrukcijo, zato so v tem obdobju zelo priljubljene preproste sestavljanke in različne natikanke. Z razvojem otroka pa postane ta igra vse pogostejša, kompleksnejša in celovitejša.
ZAVESTNO USMERJENA IGRA
Od 3. do 6. leta se razvija otrokova volja in postaja bolj zavesten ustvarjalec in raziskovalec, tudi pri igri in aktivni izbiri dejavnosti, ki jim nameni pozornost. V tem obdobju otrok izboljša svoje gibanje in fino motoriko ter gradi svoj jezikovni in socialni razvoj. Otrok je naravno motiviran za spoznavanje črk in števil, z zanimanjem razvršča različne odtenke, oblike in materiale, bogati svoj besedni zaklad, postaja vse bolj družaben in komunikativen. V igro vključuje tudi elemente simbolne in domišljijske igre, zlasti posnemanje določenih likov in dejanj (igra vlog) ter pogovarjanje in obravnavanje neživih predmetov, kot da so živi. Pogosto otroci igrači lažje zaupajo in se z njo pogovarjajo, kot z odraslo osebo.
Pomemben vidik igre je učenje odnosov med predmeti in ljudmi ter odnosov med pomeni in simboli, krepitev pozornosti, govornega in bralnega razumevanja ter izražanja, opazovanje in posnemanje. Otrok je sposoben slediti navodilom, dajati navodila in dojemati vzročno-posledične odnose.
SPOZNAVANJE PRVIH PRAVIL
Igra s pravili se začne pojavljati v tretjem letu otrokovega življenja. Sprva le v kratkih, enostavnih epizodah in zlasti v interakciji s kompetentnejšim partnerjem, npr. izmenično podajanje žoge. Pri tej igri otrok sprejme vnaprej postavljena pravila in se po njih ravna. Na ta način se uči nadzorovati lastno vedenje, dejanja in odzive znotraj določenih mej.
Ko otrok pokaže zanimanje za igranje klasičnih družabnih iger, jih lahko ustrezno prilagodimo njegovi starosti in razpoloženju, za začetek pa izbiramo igre, kjer si vsi igralci prizadevajo za skupen cilj. Pomembnejše kot to, kdo je na koncu zmagovalec, je pot, ki jo skupaj prehodimo oz. odigramo. Med mlajšimi otroki je pogosto priljubljena igra spomin ter domine, pri katerih otroci iščejo slikovne pare in so primerne nekje od dveh let naprej. Pri mlajših otrocih so lahko sprva vse slikovne kartice odkrite, nato postopoma vključujemo nova pravila igre ter slikovne kartice zakrijemo, da v igro vnesemo večji miselni izziv. Nemalokrat bomo presenečeni, kako nas 4-letnik nenadoma premaguje z veliko bistrejšim spominom od našega.
V zgodnjem obdobju so primerne in otrokom zanimive tudi preproste in kratke igre, kjer je treba figurico pripeljati do cilja. Ob tem se otrok uči prvega štetja in zaporedja, ter si pri tem za lažjo predstavo pomaga tudi s svojimi prstki na rokah – zlasti takrat, ko pride v fazo seštevanja pik na kockah. Mlajše otroke pritegnejo k igri tudi preproste igre s kartami, kot so Črni Peter, Enka, Osliček, ipd., še posebej takrat, ko jih igrajo skupaj starejšimi otroki in tako postanejo tudi mlajši otroci pomemben del ekipe. Med igrami na prostem pa velja poleg iger z žogo izpostaviti še različne oblike ristancev ter igre z balinčki.
NOVI MISELNI IZZIVI
Igre s pravili predstavljajo prevladujočo igralno dejavnost v obdobju ob šestega leta naprej ter pomemben vidik razvoja socialnih veščin in druženja z vrstniki. Z razvojem otroka postaja njegova igra vse manj odvisna od igrač in igralnega materiala, ki ga ima na voljo, ter se vse pogosteje odvija na abstraktnem, miselnem nivoju. Otrok postopoma opusti uporabo dodatnih pripomočkov pri osvajanju matematičnih veščin (svojih prstov, abakusa) ter z zanimanjem pridobiva nova znanja, poglablja svoje razumevanje in predstave o svetu in razmišlja o novih možnostih. V tem obdobju otroka zlasti pritegnejo informacije o neverjetnih dosežkih in rekordih, velikanska števila, primerjave različnih merskih enot, števil, hitrosti ipd.
Običajne igre lahko pri tej starosti nadgradimo z novimi idejami in izzivi, v igro vključimo več kock ter dodajamo različne miselne izzive, kot so množenje dobljenih pik pri metanju kock (tako igra poteka še hitreje in zabavneje), verjetnostni izračuni, sestavljanje najvišjega možnega števila iz dobljenih pik pri metu več kock, ipd. Če prepustimo domišljiji prosto pot in odkrivamo nove načine igranja, igra nikoli ne bo postala dolgočasna, temveč bo rastla skupaj z igralci.
Avtorica: Irena Tomažin, ustvarjalka in idejni vodja Zdrave juhice in Igre za glavce; www.igrezaglavce.si, www.zdrava-juhica.si
Pomožni viri in literatura:
Urška Fekonja: Razvoj otroške igre, Razvojna psihologija, Založba Rokus, Ljubljana, 2004;
Tina Kavčič: Igra dojenčka in malčka, Razvojna psihologija, Založba Rokus, Ljubljana, 2004;
Maria Montessori: Srkajoči um, Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo, Ljubljana, 2018;
Mojca Košič: Montessori za starše, Didakta, Ljubljana, 2000;
Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.