Prehrana pomembno vpliva na počutje in zdravje. Zdrava, uravnotežena prehrana je zlasti pomembna v obdobju odraščanja, saj vpliva na fiziološki, psihosocialni in kognitivni razvoj otroka in mladostnika. Hrana namreč v tem obdobju ne zagotavlja le energije za delovanje in obnavljanje telesa, ampak tudi energijo in gradnike za zdravo rast in razvoj. Poleg tega zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro zdravega prehranjevanja tudi kasneje in s tem na zdravje v odrasli dobi. Nezdrave prehranjevalne navade vplivajo na slabše počutje, slabše kognitivne zmožnosti, odpornost organizma je manjša hkrati pa je to dejavnik tveganja za številne bolezni.

Hrana pa ima poleg tega tudi psihološki in socialni pomen, ki se odraža v odnosu do hrane in v prehranjevalnih navadah. Kakšne občutke imamo ob uživanju določene hrane,  kako je s hrano takrat, ko so žalostni, potrti ali pa veseli in polni optimizma? Katero vrsto hrane in kakšno količino uživajo ob doživljanju različnih čustev? Kakšne spomine imamo nam vzbuja določena hrana? Odnos, ki ga imamo do hrane, je namreč zelo pomemben dejavnik za vzpostavitev zdravih prehranskih navad.


Kako zdravo prehranjevanje približati predšolskim in mlajšim otrokom

Za predšolske otroke in otroke nižjih razredov je najprimernejše izkustveno učenje, učenje na konkretnih primerih in učenje skozi igro. Otroci lahko razvrščajo in spoznavajo različno sadje in zelenjavo. Kadar je to mogoče in varno, še posebno doma pa tudi v vzgojno izobraževalnih ustanovah, naj otroci sodelujejo pri pripravi zdravih obrokov. Z otroki lahko pripravimo jabolčno sežano za malico, otoke spodbudimo, da sodelujejo pri pripravi jabolk, pomagajo pri rezanju in na ta način tudi krepijo motorične sposobnosti. Za njihovo pomoč jih poprosimo tudi pri pripravi zelenjavnih juhic, spodbujajmo jih in vodimo, naj sami dajo predloge, kaj vse lahko umestimo v zelenjavno juho. V kolikor otroci sodelujejo pri pripravi, si želijo poizkusiti svoj »izdelek« in imajo manj težav z zavračanjem hrane (najpogosteje zelenjave). V zgodnejšem starostnem obdobju je lahko prisoten strah pred novo, nepoznano hrano, kar je povsem normalen pojav. Otroci bodo lažje sprejeli nove okuse in nepoznano hrano, če se bodo pred uživanjem z njo spoznali, sodelovali pri njeni pripravi in jo večkrat zapored poskusili.

Na tem mestu velja omeniti tudi, da je leta 2010 Inštitut za varovanje zdravja RS opravil raziskavo Odnos slovenskih mladostnikov do prehrane med učenci, starih med 8 in 10 ter 13 in 14 let. Za slabe prehranjevalne navade je po njihovem mnenju največkrat odgovorna družina s slabimi zgledi, pa tudi preobremenjenost in pomanjkanje časa. Spremembo ustaljenih (praviloma slabih) prehranjevalnih navad vidijo kot pretežak korak. Ti odgovori nam še enkrat več pokažejo pomembnost pozitivnega zgleda in podpore v svojem primarnem okolju.

Kakšni so nasveti staršev otrok, ki so imeli težave pri sprejemanju novih okusov ali pri spremembi (nezdravih) prehrambnih navad? V proces je bilo pomembno vključiti vso družino, ki (če je le mogoče) skupaj pripravi obrok in skupaj obeduje. Obed je čas za pristen stik, za pogovor, za prijetno druženje, za načrtovanje dne, čas, ko je družina na enem mestu. Prijetno vzdušje ob hrani vpliva na pozitiven odnos do hrane in ta je pomemben dejavnik za vzpostavitev zdravih prehranskih navad.

 

Zdravo prehranjevanje mladostnikov

Nekatere vsebine zdravega prehranjevanja se obravnavajo preveč splošno ali razpršeno. Za mlade je pomembna podrobnejša razlaga, osmišljena, podajati jim moramo relevantna sporočila. Med temi velja izpostaviti posebno vlogo in vpliv množičnih medijev, ki zlasti otroke in mladostnike nagovarjajo z vedno novimi in spremenljivimi nasveti. Soočimo jih z vprašanjem, zakaj smo izbirčni in zakaj nam je zdrava hrana pogosto manj okusna? Ljudje smo nagnjeni k sladkemu okusu in to nam je skozi zgodovino omogočilo preživetje in razvoj. Naš prvi stik s sladkim okusom je materino mleko. Sladek okus je povezan z energijo, ki jo vsebuje sladkor, zato je našim prednikom občasno srečevanje s takim izobiljem energije (npr. v sadju, jagodičevju in medu) nudilo večjo možnost preživetja. Grenki in kisli okusi sicer niso priljubljeni, imajo pa zato (npr. zelenjava) največjo varovalno vlogo zaradi nizke energijske gostote in visoke vsebnosti vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi. S sladkorjem oz. sladkim okusom je povezano ugodje, ki ga v njegovi odsotnosti lahko občutimo kot odtegnitveni sindrom, podoben kot pri zasvojenostih (NIJZ: 2015, 74). Spremembo ustaljenih (praviloma slabih) prehranjevalnih navad mladostniki vidijo kot pretežak korak. Zato je pomembno, da zgradimo podporno okolje in otrokom in mladostnikom omogočimo, da se zdravo prehranjujejo in imajo zdrave prehranjevalne navade. Bodimo kritični do potrošniške družbe, medijev, reklam, ki nam želijo »prodati« senzorično dopadljivo (dober izgled, okus, barva, vonj hrane), ki pa navadno ni zdrava.

Otrokom in mladostnikom predstavimo pravilo zdravega prehranjevanja, ki pravi, da je uživanje hrane prijeten in družaben dogodek, zato je pomembno, da se čim več obrokov zaužije v družini, z vrstniki v šoli in za to namenimo dovolj časa.  Obroki naj bodo sestavljeni iz različne hrane iz vseh priporočenih skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotavlja dovolj vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Pomembno je uživanje zelenjave in sadja, kako ju najlažje vključiti v vsak obrok pri tem pa bodimo pozorni še na pestrost barv, uživanje sezonske hrane in njen lokalni izvor (NIJZ: 2015, 75)

Avtorica: Tina Mihelič, magistrica profesorica slovenščine in teologije ter vzgojiteljica predšolskih otrok

Vir in literatura :

Nacionalni inštitut za javno zdravje: Smernice za pogovore o izbranih zdravstvenih temah za pedagoške delavce. Ljubljana, 2015. (Dostopno na https://www.nijz.si/sl/prirocnik-smernice-za-pogovore-o-izbranih-zdravstvenih-temah, pridobljeno 5. 11. 2019)

Ministrstvo za zdravje RS: Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana, 2015. (Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/smernice-zdravega-prehranjevanja-v-vzgojno-izobrazevalnih-ustanovah, pridobljeno 5. 11. 2019)

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: