Prvo leto otrokovega življenja je obdobje hitre rasti in pridobivanje telesne mase. Drugo leto je še vedno obdobje zelo hitre telesne rasti, čeprav se bistveno zmanjša pridobivanje telesne teže. Otrok porabi veliko energije za nove oblike motorične aktivnosti (npr.: hoja).
V zgodnjih letih so velike mišice bolj razvite, male pa manj. Zato je tedaj otrok tudi spretnejši pri tistih dejavnostih, ki terjajo velike gibe, manj pa pri natančnejših. Najprej se torej razvija groba motorika, šele nato fina motorika. Za razvoj fine motorike je potrebna razvita kontrola velikih mišičnih sistemov.

Motorični razvoj otrok takoj po rojstvu
Otrok v prvih dneh, tednih po rojstvu brca, se zvija, suva z rokami in nogami. Gibi so spontani, slučajni, niso namerni. Šele postopoma otrok zmore nadzirati gibe. Otrok mora za nadzorovane gibe, nadzorovati gibe glave, oči, rok, trupa in nog. Razvoj nadzora lastnega telesa poteka vzporedno z razvojem motoričnih centrov v možganih. Motorični razvoj je odvisen od zorenja živčnega sistema, kosti, mišičnih struktur, spremembe telesnih proporcev (razvoj zgornjih in spodnjih okončin) kot tudi ob priložnosti za učenje, kako se lahko koordinira razne skupine mišic. To pomeni, preden bi se lahko otrok naučil neke motorične spretnosti, je potrebna zrelost celotnega telesnega aparata.

Gibalni razvoj roke in natančno prijemanje
Prva koordinirana gibalna aktivnost roke je obrambna gesta pred močno svetlobo ali pred približevanjem predmeta. Prijemanje, ki je zavestno, že zahteva sodelovanje očesa in roke in sicer tako, da oko usmerja gibe rok. Tako gibanje se lahko prične razvijati šele med tretjim in četrtim mesecem, ko pride do nadzora gibanja očesnih mišic. V četrtem mesecu govorimo o poskusu prijemanja, pri šestih mesecih pa so gibi že toliko koordinirani, da lahko otrok brez težav prime predmet.
Pri rojstvu otroka srečamo refleks prijemanja, ki sčasoma ugasne. Refleks prijemanja ni osnova za prijemanje, zato ker ga možganski centri ne nadzorujejo. Pri tem prijemu otrok zagrabi predmet z vsemi petimi prsti na enak način. Razvoj sposobnosti prvega prijemanja gre v drugi smeri: palec je vse bolj v opoziciji do ostalih štirih prstov. Ta zmožnost se pojavi šele po četrtem mesecu starosti.

Gibalni razvoj trupa
V drugem mesecu je otrok že sposoben, da se obrne s strani na hrbet, v četrtem mesecu pa se obrne obratno – s hrbta na stran. Pri šestih mesecih starosti se otrok lahko prevali s trebuha nazaj na trebuh.
Sposobnost sedenja brez opore je povezana z razvojem nadzora velikih hrbtnih mišic (samostojno, vzravnano brez opore, vsaj deset minut). Ta razvoj sposobnosti je neprekinjen proces in doseže svoj končni uspešni stadij okrog desetega meseca starosti.

Gibalni razvoj nog, valjanje, plazenje, stoja, hoja
Najzgodnejša oblika gibanja je valjanje, ki zajema obremenitev glave in mišic ramen. Plazenje je naslednja oblika gibanja v razvoju proti hoji. Prvi znaki plazenja se pojavijo že v četrtem mesecu, vrhunec pa doseže med sedmim in devetim mesecem starosti. Pri pokončni stoji je za otroka je lažje stati ob opori, kot pa da se sam dvigne iz sedečega v stoječi položaj. Ko otrok usvoji sposobnost pokončne stoje, začne s prvimi koraki. Sprva hodi sam ob opori in se pri tem postopno uri v vse večji koordinaciji celotnega telesa.

Pokončna hoja
V otrokovem razvoju k pokončni hoji opažamo naslednji vrstni red:

  • dviga glavo, če leži na trebuhu;
  • dvigne glavo in prsi, če leži na trebuhu in naslonjen na komolce;
  • sedi v naročju;
  • sedi tako, da se z rokami opira na podlago;
  • stoji tako, da se drži za stol;
  • začne se plaziti;
  • hodi, če mu kdo pomaga;
  • s pomočjo stola vstane;
  • sam stoji brez tuje pomoči;
  • hodi s tujo pomočjo;
  • hod sami;
  • sam se dvigne in hodi brez tuje pomoči.

Celoten zgoraj navedeni razvoj končuje pri otrocih, ko so stari leto in pol.

Starost: Dejavnost:
0-3 mesece Neorientirani gibi
4-6 mesecev Orientirani gibi, sedenje z oporo
7-9 mesecev Samostojno sedenje, stoja z oporo, plezanje
10-12 mesecev Samostojno se dvigne v stoječi položaj, hoja z oporo, ob pomoči se spusti z namenom doseči nek predmet
13 – 18 mes Počepne in vstane, samostojno hodi
19 – 24 mes Teče, brez pomoči se vzpenja po stopnicah, s pomočjo se spušča po stopnicah
2 – 3 leta Hodi po prstih in petah naprej in nazaj

Avtorica: Tina Mihelič, magistrica profesorica slovenščine in teologije ter vzgojiteljica predšolskih otrok

Viri in literatura:
Ljubica Marjanovič Umek idr.:. Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus, 2004.
BabyBook: Razvoj vašega dojenčka. Dostopno na https://www.babybook.si/razvoj-vasega-dojencka, pridobljeno 31. 9. 2019.

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: