Kako sta povezana razvoj samostojnosti in samospoštovanje pri otroku? Kaj je pomembno pri grajenju lastne vrednosti in kje starši največkrat naredimo napake?

Pogosto se pogovarjamo o samospoštovanju pri otrocih, pozabimo pa nase – kakšno mnenje in zavest o sebi imamo.

»Zdravo samospoštovanje prepoznamo po tem, da imamo o sebi umirjeno, izdelano in naklonjeno mnenje. Ne gre torej za to, da se imamo za čudovite ali sijajne ali da smo neprestano popolnoma gotovi vase. Zdravo samospoštovanje pomeni, da se sprejemamo takšne, kakršni smo.

Pomanjkljivo samospoštovanje se pri odraslih kaže na več načinov, na primer z negotovostjo, nadutostjo, nekateri so preveč samokritični, drugi so prepričani o svoji brezvrednosti, bojijo se kritike in neuspeha, vedno so kritični do drugih ljudi. Manjkata jim sposobnosti samoodločanja in postavljanja mej v odnosu do drugih, čutijo potrebo po popolnem nadzoru, se podrejajo ali so pravi tirani, hočejo biti čim bolj sivi in nevidni, imajo veliko potrebo po statusnih simbolih ali pa se vedejo samouničevalno, se ves čas pred čim branijo, so perfekcionisti ali zlorabljajo alkohol in droge.

Lahko bi nadaljeval, toda najpomembneje je, da imamo tisti, ki smo odraščali s pomanjkljivim ali nezdravim samospoštovanjem, težave z iskanjem svoje »prave velikosti«. Delamo se manjše in neumnejše ali pa večje in pametnejše, kot smo v resnici. Nekateri v vedenju in razpoloženju nihajo med obema skrajnostma. V bistvu pa dvomimo o svoji človeški vrednosti ali smo celo prepričani, da nismo nič vredni.

Eden od najboljših načinov za krepitev otroškega in starševskega samospoštovanja, je, da odrasli redno z besedami izrazijo to, kar so se naučili o sebi v kakšnem težkem obdobju, in da otrokom preprosto povedo, kako so ga doživljali. Namesto tradicionalnih čestitk ob pomembnem dogodku naj se starši na primer ob birmi ali koncu osnovne šole z nekaj besedami zahvalijo za to, česar so se v zadnjih 14 letih naučili, namesto da govorijo o otrokovi osebnosti in odraščanju. Ko nekaj izrazimo z besedami in začutimo, da je resnično (ker se dotakne obeh strani), to postane naravni del nas samih in tako okrepi naše samospoštovanje. Jezik ni edini način za osebno izražanje, toda v takšnih okoliščinah ga je skoraj nemogoče nadomestiti s celo najbolj pomenljivim molkom ali najskrbneje izbranim darilom.«

Celotno kolumno Jesperja Juula si lahko preberete tukaj:
https://familylab.si/samospostovanje-tudi-za-odrasle-jespe…/

Sabina in Urša iz Familylaba nam podarjata posnetek iz serije 33-dnevni praktični vodnik od spreminjanja do sprejemanja otroka, v katerem govorita o pomembni razliki med samozavestjo in samospoštovanjem. 

Urša Plešnar in Darja Barborič Vesel iz Familylab Slovenija spregovorita o tem, kaj je samospoštovanje in zakaj je razvijanje samospoštovanja pri otroku tako pomembno. Vabljeni k ogledu!

Več informacij o delovanju Familylaba, izobraževanjih za starše ter knjigah Jesperja Juula si lahko preberete na www.familylab.si.

Srečanja za starše ‘Starševski klepet’ organizira Zavod IZRIIS v sodelovanju z Zdravo juhico (Zavod Kalejdoskop), v okviru programa ‘Izberi zdravo življenje’, ki ga sofinancirata Ministrstvo za zdravje RS ter Mestna občina Ljubljana.

Več o programu in vsebini srečanj za starše si lahko preberete še na spletni strani: http://www.zdrava-juhica.si/article?path=/dogodki/starsevski-klepet.

Share: