V zadnjih desetletjih se je proizvodnja izdelkov vseh vrst drastično povečala, s tem pa rastejo tudi gore odpadkov, saj se vsako leto reciklira manj kot 20 % vseh odpadkov, zavrže se tudi tretjina vse proizvedene hrane.

Velika količina odpadkov, še posebej tistih, ki so nepravilno zavrženi, ima negativne posledice na okolje. Veliko poudarka se dandanes daje na plastiko in njeno razgradnjo, saj ta, ker vsa ne more biti reciklirana, odvržena razpada na vedno manjše kose, ki nato, po tem ko jih živali zaužijejo, potuje po prehranjevalni verigi navzgor – nazadnje tudi do človeka. Mikroplastika je v okolju vseprisotna. Ljudje smo ji lahko izpostavljeni z zaužitjem, vdihavanjem in stikom s kožo. Negativni učinki mikroplastike se lahko kažejo na celičnem ali sistemskem nivoju – oksidativni stres, disfunkcije organov, presnovne motnje,  imunski odziv idr. Poleg tega epidemiološki dokazi kažejo, da so lahko različne kronične bolezni povezane z izpostavljenostjo mikroplastiki.

Prav tako problem predstavljajo nepredelani odpadki, ki so dobro gojišče za škodljive mikroorganime. Različne vrste lahko uporabljajo mesta, kot so odlagališča, onesnažene vode in plavajoči otoki odpadkov v oceanih. Bolezni, ki jih prinašajo lahko hudo prizadenejo populacije živali in rastlin, posledično lahko tudi ogrozijo življenja ljudi.

Vsako leto v morju konča več stotisoč ton smeti in ostalih snovi, ki onesnažujejo. Morski odpadki so vztrajen vir onesnaževanja, ki sega čez celoten ocean in veliko drugih večjih vodnih teles. Ker živali različne odpadke zamenjajo za hrano, se težke kovine in druge strupene snovi kopičijo v morski hrani, zaradi česar je uživanje v večjih količinah lahko škodljivo za ljudi.