Članki za starše, Dogodki in novice

Motorični razvoj otrok

21 februarja, 2023 Napisal/a: Izriis Ni komentarjev

Takoj na začetku je treba poudariti, da je razvoj tako grobe kot fine motorike pri otrocih glede na starost lahko zelo različen in da nikakor ni potrebno, da smo takoj zaskrbljeni, v kolikor se otrok ne razvija po predvidenih časovnih okvirjih. O razvoju grobe motorike govorimo pri razvoju gibov, pri katerih uporabljamo velike mišične skupine, o fini motoriki pa pri gibih, ki zahtevajo uporabo majhnih mišic. Dandanes sicer otroke v zgodnjem razvojnem obdobju dovolj pogosto spremljajo pediatri, ki starše dojenčka pri katerem zaznajo odstopanja, napotijo v razvojno ambulanto.

Dejstvo je tudi, da normalni razvoj različni strokovnjaki opisujejo različno, tako da tudi spodaj zapisani predvideni razvoj motorike predstavlja le okvirne časovne predpostavke. Vsak otrok je individum, ki se rodi z različnimi zmožnostmi, tako gre lahko razvoj motoričnih sposobnosti pri nekaterih otrocih malo hitreje, pri drugih pa malo počasneje. Dobro pa je, da poznamo razvojno zaporedje motorike otroka, da bi lahko vedeli, kdaj se nekaj lahko pričakuje v razvoju, da bi ga lažje spremljali in skrbeli zanj. Pri interpretaciji povprečnih starosti, pri katerih otroci usvojijo določeno gibalno sposobnost, je treba upoštevati, da normativni gibalni razvoj zajema velike individualne razlike med otroki. Če 50% otrok usvoji določeno sposobnost pri določeni starosti, to pomeni, da jo polovica otrok usvoji že pred to starostjo, polovica pa kasneje.

Časovni okviri razvoja posameznih gibalnih sposobnosti v katerem bomo govorili danes se nanašajo na gibalni razvoj otrok v zahodnih kulturah. Zanimivo je, da je gibalni razvoj dojenčkov in malčkov iz afriških kultur hitrejši v primerjavi z njihovimi vrstniki iz zahodnih kultur, gibalni razvoj azijskih dojenčkov in malčkov pa nekoliko počasnejši.

Starši v zahodnih kulturah spodbujajo svoje dojenčke, da bi čimprej začeli hoditi, nasprotno pa v nekaterih kulturah odrasli ne spodbujajo zgodnjega razvoja gibalnih sposobnosti ali ga celo zavirajo. Dojenčki iz severnoameriških in mehiških plemen so večino dneva popolnoma poviti, kar jim onemogoča prosto gibanje, a ti dojenčki začnejo hoditi pri približno enaki starosti kot dojenčki, ki niso poviti na ta način. Ne glede na vse pa se medkulturne razlike v hitrosti gibalnega razvoja s starostjo otrok zmanjšujejo.

Čeprav bomo tukaj govorili predvsem o motoričnem razvoju otroka, je potrebno poudariti, da je mentalni razvoj otroka to, kar spodbuja motorični razvoj. Otrokova radovednost sili naprej v stalno raziskovanje novih zmožnosti in pridobivanj novih spoznanj, pravzaprav sta motorični in duševni razvoj otroka nedeljiva.

Takoj po rojstvu dojenčkovo gibanje sprožijo samodejni dražljaji – refleksi (sesalni, hodilni, prijemalni refleks …). Večina refleksov pri dojenčkih v prvih šestih mesecih življenja izgine. V prvem mesecu življenja dojenčkov lahko opazimo postopno pojavljanje spontanih ritmičnih gibov (npr. brcanje z nogami, zibanje, mahanje z rokami ipd.).

Gibanje je za razvoj otroka zelo pomembno. V prvem letu starosti zelo hitro napreduje v razvoju in rasti,  gibalni razvoj pa je najhitrejši in najpomembnejši skozi celotno predšolsko obdobje, ko je otrok najbolj dovzeten za učenje novih, elementarnih gibalnih vzorcev, ki so osnova za kasnejši gibalni razvoj.

 Razvoj motorikeKako mu lahko pomagamo?
NovorojenčekNovorojenček glavico drži raje na eno kot na drugo stran, ne glede na to ali leži na trebuhu ali na hrbtu, večina jih lahko obrne glavico na levo ali desno.Položimo ga na trebuh, tako da bo lahko dvigoval glavico in s tem krepil vratne mišice. Ko ga previjamo, mu upogibajmo noge v kolenih in mu s tem pomagajmo osvoboditi se fetalne drže.
4 tedniGlavice še ne more samostojno držati, zato jo je potrebno še vedno podpirati. Pri legi na trebuhu lahko za nekaj sekund dvigne lice od podlage.Zaposlimo njegov vid tako, da mu pri legi na trebuhu v območju njegovega vida počasi premikamo barvast predmet. S tem ga spodbujamo, da premika glavico.
6 tednovPočasi popušča upognjenost sklepov in otrok deluje bolj sproščeno, čeprav so še vedno veliki sklepi v glavnem zviti oz. upognjeni. Spodbujen z lastnim zanimanjem, otrok začenja dvigovati glavico. Otrok, ki sedaj že lahko usmeri pogled, želi videti  mamo, a še vedno reagira s celim telesom. Značilno za ta položaj je obrnjena glavica proti predmetu interesa, z iztegnjeno roko na tej strani, z odprto pestjo in palcem izven pesti ter iztegnjeno nogo.Spodbujajmo ga, da dviguje glavico. Pred njega postavimo svetel, pisan predmet, dovolj visoko, da mora glavico dvigniti. Nogice med previjanjem še vedno  razgibavamo.  
2 mesecaOtrok lahko drži glavico pokonci, vendar ne prav dolgo. Otrok se začenja igrati s svojima rokama, kar imenujemo koordinacija roka-roka. V tem obdobju, pa do 3. meseca se večina dojenčkov namerno obrne z boka na hrbet.Otroka obdamo s pisanimi predmeti, ki jih položimo dovolj blizu, da jih lahko zadene, ko opleta z rokami. Dvignemo ga s sedežem vred ali podpremo z blazino. Ker ravnotežje razvija s pomočjo ušes, možganov, hrbtenjače in mišic ga dvigujemo v pokončen položaj.
3 meseceOtrok vse bolje in dalj časa drži dvignjeno glavo. Poleg dvigovanja glave se dviguje tudi v ramenskem obroču. Opora na roke se pomika na komolce, nogice dviguje od podlage. Glavo lahko samostojno obrača, ne da bi se pri tem menjal položaj telesa. S tremi meseci prične otrok dajati rokice v usta, kar se imenuje koordinacija oko-roka-usta. Začenja se razvijati prijem z zvitimi prsti in dlanjo.Ko leži na hrbtu dvignemo v sedeč položaj, ko pa je na trebuhu predmete namestimo preden tako, da se uči prenašati težo telesa na eno roko, med tem ko z drugo sega po igračo.
4 meseceOtrok že rad sedi in se ozira okoli sebe, potrebuje pa še oporo. Glavico sicer lahko drži pokonci, a mu lahko ob nenadnih premikih še vedno zaniha. Ko leži na trebuhu lahko gleda naravnost. Sposoben je tudi prenesti težo na en komolec, da bi imel prosto drugo roko za prijemanje. Pri tem se naslanja na komolec in medenico ene strani, a koleno druge strani vleče naprej. S prosto roko prijema predmete in jih takoj nosi v usta.Za krepitev mišic trupa se igramo take igrice, pri katerih se bo otrok obračal. Za spodbujanje ravnotežja in iztezanja mu damo nekaj igrač za katerimi se bo stegoval.
5 mesecevDobro obvlada gibanje z glavo, tudi če ga povlečemo v sedeči položaj glava ne omahne več. Otrok se začenja dvigati še višje od podlage, izteguje roke in se naslanja na rob dlani. Kadar pa otrok ne more ujeti predmeta, se nasloni na trebuh, roke dvigne, kot da plava. Prestavlja igračke iz ene v drugo roko. Nekateri se že od 5. meseca samostojno obrnejo s hrbta na trebuh.Za krepitev stabilnosti glave ga več gugajmo in obračajmo, to lahko strimo tako, da z njim plešemo.
6 mesecevOtrok je sedaj razvil sigurno podporo na dlani in iztegnjene roke, pri tem se naslanja na bedra. Obračanje je usklajeno in kontrolirano, brez potiskanja glavice nazaj, pri njem sodelujejo tudi roke in noge. Z rokama dosega stopala – usklajenost oko-roka-noga. Otroka, ki ga postavimo v sedeči položaj, lahko v tem ostane kratek čas z nekoliko upognjeno glavo in zaobljenim hrbtom.Z njim se igrajmo igrice pri katerih poskakuje in se dviga od podlage. Vzemimo ga v naročje in ga v pokončnem položaju previdno dvigamo in spuščamo. S tem mu pomagamo postopoma vzdržati večji del lastne teže.
7 mesecevZačenja se usklajeno in kontrolirano obračati s trebuha na hrbet, pri obračanju sodelujejo roke in noge. Razvija se bočni položaj, pri katerem se otrok naslanja na komolec ene roke, medenico in stegnenico. Če tako ne bo mogel doseči predmeta, ki ga želi, se bo dvignil na iztegnjeno roko in pri tem naslanjal na dlan. Doseženo stopalo začenja dajati otrok v usta – to je usklajenost oči-rok-nog-ust. Razvijati se začne ti. pincetni prijem, najprej prijem s palcem in kazalcem, kasneje z drugimi prsti. Pri tem je eden prst iztegnjen, drugi zvit – začetek razvoja fine motorike.Spodbujajmo dvigovanje glave tako, da mu nastavimo igrače izven njegovega dosega.        
8 mesecevOtrok začne plaziti in se pri tem naslanja na iztegnjene roke in kolena, medenica je dvignjena, kolena v širini medenice. Hrbtenica je lahko na začetku malo upognjena, stopala pa so pod pravim kotom glede na podlago. Z osmimi meseci in pol se otrok lahko povleče v klečeči položaj. Pri tem si pomaga z rokama. Ima že močnejše boke in kolena, s telesom niha naprej in nazaj. S pomočjo opore se večina dojenčkov lahko dvigne v sedeč položaj.Sedimo na sproti njemu, a ne predaleč. Pokličimo ga in spodbujajmo da pride do nas. Lahko ga spodbujamo tudi s pomočjo igrače, ki mu je ljuba.
9 mesecevPlazenje je sedaj v celoti razvito. Otrok je vsak dan bolj hiter. Stoje lahko vzdrži svojo celotno težo. Samostojno sedenje je popolnoma razvito, saj je  hrbtenica popolnoma zravnana, tako kot noge. Sedi tako, da vzdržuje ravnotežje brez pomoči rok, z njimi se lahko igra, z obračanjem telesa pa si ustvarja večje možnosti za aktivnost rok. Razvoj finih motoričnih sposobnosti napreduje. Prijem z dvema prstoma napreduje tako, da so sedaj vsi prsti upognjeni oz. zviti v vseh sklepih.Pomagamo mu, da se bo nagibal naprej in vstran in ob tem obdržal ravnotežje. Ko sedi mu na njegovi strani nastavimo igrače, tako, da se bo moral nagniti, da jih bo dosegel. Pomagamo mu tudi tako, da mu olajšamo prehod iz stoječega v sedeči položaj tako, da mu upognimo kolena in boke.
10 mesecevOtrok lahko hodi ob predmetih, pri čemer imajo roke in noge podporo. Zdaj se že lahko poskuša kobacati, opira se na kolena in roke. Prvo gre naprej ena roka in nasprotna noga, potem nasprotna roka in zopet noga. Z desetimi meseci je funkcija pesti vse boljša, otrok postaja vedno bolj spreten. Lahko se dvigne in spreminja položaj iz ležečega v sedečega. Stranske mišice se krepijo, ko sedi se začne premikati v pasu.Ponudimo mu prste, da ga spodbudimo, da se potegne gor ter sede ali vstane. Da bi se zasukal mu položimo igračo za hrbet. Malo stran od njega damo igračo, da se prekobaca do nje.
11 mesecev/12 mesecevZgodijo se prvi samostojni koraki naprej. Hoja je nekolika širša – z več ali manj razširjenimi nogicami. Roke otroku pomagajo pri vzdrževanju ravnotežja. Zmožen je že stati v sredini prostora in menjati smer hoje v odprtem prostoru. Med enajstim in dvanajstim mesecem otrok zaradi svoje senzomotorične inteligence že usklajuje gibe rok in se začenja na poseben način igrati, npr. manjše predmete daje v večje, jih daje ven. V 1. letu starosti otrok po različnih predmetih pogosteje segajo z eno roko kot z drugo, večina dojenčkov pa med spanjem obrne glavo na desno stran.Ko vadi hojo ga držimo za roke. Če je možno mu postavimo pohištvo tako, da lahko hodi bočno, med njim naj ne bo preveč razdalje, le korak ali dva. To ga bo spodbudilo, da se opogumi in samostojno naredi korak. Kadar se drži za pohištvo stopimo kakšen korak od njega in mu ponudimo rako, da stopi proti nam.
Do konca 2. leta starostiDo konca 2. leta starosti večina otrok lahko kleči, se skloni, sede ne da bi ga podpirali, usklajeno teče in skoči s tal z obema nogama. Noge so ob teku še vedno zelo toge, imajo težave z ohranjanjem ravnotežja, zato ob teku pogosto padajo. Prav tako jim težave povzroča hitro ustavljanje. Predmete s tal lahko pobira, ne da bi se prevrnil, hodi tudi zadenjsko, po stopnicah navzgor. Začenja že dojemati ritem in uživa, če se lahko giblje, kot da bi plesal. Plešimo z njim ob glasbi, s tem pridobiva občutek za ritmično gibanje, ploskajmo in prepevajmo z njim, zibljimo se v kolenih in nagibajmo sem ter tja. Vse kar lahko oz. zmore naj počne z nami.
Do konca 3. leta starostiSposobnost skakanja in preskakovanja se razvije kasneje kot hoja. V obdobju zgodnjega otroštva se otrokova sposobnost skakanja izboljšuje, otroci skačejo vedno višje, njihovi skoki pa so vedno daljši. Ti dve sposobnosti se razvijeta po otrokovem 3. letu. Zna tudi že hoditi po prstih. Postane bolj okreten. Uporablja naj zunanja otroška igrala. Otroka igrala zanimajo in ga vlečejo k sebi kot magnet. Otroška igrala spodbujajo telovadbo otroka z uporabo lastne telesne mase, kar se dogaja pri plezanju, plazenju, teku, visenju in skakanju. To je najboljši in najbolj zdrav način razvoja otroške motorike. Vadi naj skakanje  (ristanc, kolebnica…), koraka po glasbi in maha z rokami. Priskrbimo mu igračo, ki jo bo lahko vozil in s tem krepil mišice v mečih in izboljšal gibljivost stopal.
Do konca 4. leta starostiOtrok je zelo aktiven, dobro koordinira gibe, lahko že prenese tudi kozarec vode, ne da bi polival. Prevlada uporabe roke, s katero pišejo, se običajno pojavi do 3. oz. 4. leta, pri tem pa pri večini prevlada uporaba desne roke pred levo. Spodbujajmo uporabo pisala (čečkanje, barvanje, risanje, pisanje), škarij (rezanje, zarezovanje), naj sestavlja (Lego ali podobne kocke, puzzle, železnica s tiri, plastelin), oblači in slači naj igrače. Kolikor zmore naj se sam oblači in obuva (zavezovanje čevljev, zapenjanje sandalov, zadrg, gumbov, hlačnih naramnic in pasov). Pri hranjenju naj uporablja jedilni pribor, odpira škatle in vrečke s hrano (npr. čips, bonboni, makaroni ipd.), sodeluje naj pri ščetkanju zob, krtačenju las, uporaba stranišča. Striženje in rezanje plastelina  – Plastelin ponuja dobre načina razvijanja otrokove fine motorike, medtem ko hkrati razvijamo tudi veščine striženja s škarjami. Kot navodilo lahko podate, da iz plastelina zgnete npr. zelenjavo (korenje, bučke, kumarice, hren ipd.) – ob tem lahko vadi tudi katere barve je zelenjava, kakšne oblike je, nadpomenke in podpomenke itd., Nato pa jih s škarjami/neostrim nožem reže (pripravi za »kuhanje«).
Do konca 5. leta starostiMed 5. in 7. letom otroci tricikle zamenjajo s kolesi. Veliko spretnejši so pri slačenju svojih oblačil kot pri oblačenju. Razvojne spremembe se kažejo tudi v otrokovih spretnostih, ki so povezane z risanjem in s pisanjem. V 5. letu večina otrok že napiše svoje ime z velikimi tiskanimi črkami ter nekaj številk. Spodbujajmo uporabo pisal, različnih barvic, flumastrov ali voščenk in škarij, ker to predstavlja pomemben sklop drobno – gibalnih spretnosti, ki se razvijajo v obdobju celotnega otroštva. Če je vaš otrok desničar, morate pri njem spodbujati uporabo tudi leve roke in noge, za levičarje pa velja obratno. Pretikanje z vezalkami –   Z vezalkami lahko najdemo veliko načinov urjenja fine motorike. Uporabimo lahko odslužene vrvice, vezalke, volno, na voljo pa so tudi različni kompleti, ki jih lahko kupimo. Lahko natikamo predmete, vrvice vtikamo v narejene luknjice. Na spletu je tudi mnogo vzorcev, ki si jih lahko natisnemo, nato z luknjačem napravimo luknje in že smo pripravljeni na pretikanje. S pretikanjem skozi blago lahko napravite tudi mošnjiček – izrežete krog iz usnja ali blaga, nato ob robu naredite nov krog sestavljen iz luknjic, skozi katerega se pretika nit, ki jo, ko naredi cel krog, povlečete skozi. Otrok vanj lahko spravi svoje majhne igračke ali gumbe, kovance ipd.
Do konca 6. letaV 6 tem času vse bolj spretno zapenjajo gumbe, ki so zakriti, zadrgo in si zavežejo vezalke. Razvoj spretnosti hranjenja in oblačenja omogoča otroku, da vedno bolj skrbi sam zase. Izmenično uporabljanje obeh rok za pisanje ali risanje v tem obdobju je zelo redko. Prevlada uporabe leve roke pred desno je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah. Pri večini otrok se kaže prevlada uporabe desnega dela telesa. Uporabljajo naj raznovrstna otroška igrala so raznovrstna ki so narejena tako, da omogočajo igro  otrokom različnih starosti ter sposobnosti, zato vsebujejo nizke ovire, gredi, klopi, gugalnice, kot tudi visoka plezala, majhne in velike tobogane, vrvi in mreže za plezanje, cevi za plazenje, vrtiljake in podobno.

In še enkrat, vsak otrok je svoj svet, vsak ima svojo pot razvijanja motoričnih sposobnosti. Najpomembnejše je, da ga imamo radi, se odzivamo nanj in mu pomagamo, da se bo razvijal skladno s svojimi zmožnostmi in ne po predvidenih okvirih, normah in tabelah.

Avtor: Zavod IZRIIS

Viri:

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana.

Deli: