Jesen je čas, ko se otroci vrnejo v vrtce in šole, temperature nihajo in otroci pogosto zbolijo. Starši iščemo nasvete, kako okrepiti otrokov imunski sistem, da ne bi zboleli.

Imunski sistem je v našem črevesju. Ker po našem črevesju potuje prebavljena hrana, je zelo pomembno, kaj jemo. Uživajte sezonsko hrano, ki jo pojdite iskat na tržnico ali bližnjo kmetijo. Rastline rastejo z namenom v nekem določenem letnem času: npr. regrat spomladi, ko telo potrebuje »čiščenje«, paradižnik poleti, saj telo »ohlaja« in buče jeseni, ker nas grejejo. Zato resnično ni smiselno, da otrokom pozimi kupujemo jagode. Ker jemo vsak dan, večkrat na dan, hrana pa gradi naš imunski sistem, je pomembno, da se zavedamo, da gradimo imunski sistem celo leto in ne le kot »pripravo« na jesen in zimo.
AMPAK NIMAM ČASA KUHATI ZDRAVO!

Pogovarjali smo se s Tino Mele, po izobrazbi doktorica medicinskih znanosti in doktorica veterinarske medicine, v vsakdanjem življenju pa tudi mama, partnerka ter zelena čarovnica, kot se sama rada poimenuje. Pomaga spremeniti divje rastline, zelišča in druge “plevele” v zdravila.

Od kod vse izvira vaše znanje?

Najprej bi vse bralce lepo pozdravila in se vam zahvalila za povabilo na pogovor.
Kar se tiče medicinskega znanja je dobra osnova sigurno tako dodiplomski študij veterinarske medicine kot tudi podiplomski študij medicine. Pri zeliščarstvu pa sem bolj, lahko bi rekla, samouk. Že od malih nog sem tabornica in tako zelo povezana z naravo, bolj aktivno pa sem se z zdravilnimi rastlinami začela ukvarjati pred približno osmimi leti. Ne gre za nobeno posebno “revolucionarno” zgodbo – zgolj naveličala sem se čakati na penzijo in se odločila, da se lotim študija zdravilnih rastlin že zdaj. Nisem nabirala rastlin z babico, ni me učila mama, želja pa je v meni tlela odkar se spomnim. Najprej sem si kupila eno “hudo” – zelo strokovno in obsežno knjigo o veterinarski zeliščni medicini, opravila en kup tečajev, kupila še in še knjig, brskala, brala, preizkušala…Veliko znanja in izkušenj sem si nabrala preko raznoraznih vprašanj/težav prijateljev, znancev, sorodnikov. Ker sem zelo radoveden človek, mi je vsako vprašanje v izziv in poskušam naštudirati kar le lahko. Tukaj vidim, da mi moje izkušnje s pripravo doktorata pridejo še kako prav – saj sem se tam dodobra naučila iskanja verodostojnih znanstvenih informacij. In pri svojem delu rada združujem znanost, tradicijo in pa tudi zdravo kmečko pamet.

V tem hitrem tempu življenja nam zmanjka časa, da bi jedli zdravo in se vsakodnevno gibali v naravi kot narekujejo osnovne smernice za zdravo življenje. Ko otrok zboli, iščemo bližnjice do zdravja, saj smo kot starši velikokrat pod pritiskom, da se moramo čim prej vrniti na delovno mesto. V zadnjem trenutku posežemo po vitaminih in probiotikih, pa se velikokrat vrtimo v krogu, saj otrok čez dva tedna ali mesec dni spet zboli, in to se ponavlja vse do pomladi. Ali obstajajo bližnjice do zdravja ali bomo morali starši ubrati drugo pot?

Sama sem mnenja, da kakšnih posebnih bližnjic nimamo, se pa da na marsikateri način telo podpreti, mu pomagati. Na žalost je na voljo toliko različnih informacij, če ne že netočnih, pa vsaj nepopolnih. Treba se je tudi zavedati, da je normalno, da imajo majhni otroci (tam nekje do 6 let) 6-8 x na leto oziroma na sezono okužbo zgornjih dihalnih poti in če to preračunamo na jesenske mesece, niti ni tako nenavadno, da otrok zboli približno 1 x na mesec. Pri večjih otrocih in odraslih se ta številka giblje nekje med 2-4 x na leto, idealno pa je seveda manj kot 1 x na leto. Poleg tega se imunski sistem gradi mesece, če ne že leta in misliti na dober imunski sistem, ko je “v zraku” že polno viroz, je na žalost jeseni malo prepozno.
Poleg primerne prehrane, gibanja bi tukaj poudarila tudi spanec oziroma počitek. Se mi zdi, da želimo “moderni starši” omogočiti vse kar lahko našim otrokom in kaj kmalu lahko naše življenje izgleda kot dirkanje med vrtcem/šolo, interesnimi dejavnostmi in domom. In to vse lahko vpliva na imunski sistem. Včasih lahko že samo umiritev tempa življenja prinese ogromne koristi.
Ko že omenjate probiotike – le ti lahko, poleg uravnavanja črevesne flore, tudi spodbujajo imunski sistem. Se pa moramo zavedati, da se njihov učinek prav tako meri v mesecih, če ne že letih in da jih je za namen vpliva na imunski sistem potrebno menjati na 14 dni – saj se telo navadi na ta “tujek” in se nanj ne bo več odzvalo. Menjavamo lahko npr. znamke jogurtov, vključujemo v prehrano različno fermentirano zelenjavo, napitke….
Vitamini in minerali so lahko koristna prehranska dopolnila, če jih seveda potrebujemo, če nam jih manjka. Za dober imunski sistem so pomembni predvsem cink, vitamin A, vitamin C, vitamin E, selen, vitamin D ter esencialne maščobne kisline. Težko je na pamet ocenjevati, kdo potrebuje dodajanje in kdo ne, se pa da marsikaj zagotovo storiti z zagotavljanjem zdrave, raznolike prehrane. Vendar pa samo dodajanje vitaminov (tudi, če nam jih manjka) nikakor ne more zagotoviti odličnega imunskega sistema in nadomestiti drugih ukrepov zdravega življenjskega stila.
Morda vidim še največji potencial, ki lahko prinese ogromne premike, v umirjanju življenja. Več smeha, več sproščenosti, več preživljanja časa skupaj. Tudi otroci so v današnjem času močno podvrženi stresu in stres je ogromen dejavnik, na katerega moramo pomisliti, ko govorimo o imunskem sistemu.
Sama zelo promoviram tudi “divjo hrano”, saj je izredno bogata z mikrohranili in otroke je dostikrat lažje motivirati, da na sprehodu pojedo kakšno trobentico, vijolico, bukov list… kot pa krožnik poln zelenjave. Da ne omenjam slastnih koprivinih kolačkov.

V svoji virtualni zeliščarski vasi predajate svoje znanje naprej. V predavanjih omenjate, da zelišča izbiramo glede na našo konstitucijo. A nam lahko kaj več zaupate o tem?

Večinoma zasledimo razmišljanje “Katero zelišče naj uporabim za to in to težavo” in potem smo morda zmedeni, razočarani, ker zelišča “ne delujejo”. Temu se reče alopatski pristop: težava-zelišče (oz. zdravilo). V res holističnem pristopu pri izbiri zelišča upoštevamo tudi lastnosti posameznika. Ljudje smo si različni in podobno kot 4 temperamenti v grški medicini, določanje konstitucije v Aryuvedski medicini (vata, pitta, kapha),… tudi zahodna zeliščarska medicina pozna različne konstitucije. Lahko smo bolj suhe ali bolj vlažne konstitucije ter bolj tople ali bolj hladne konstitucije. Sama sem npr. bolj v suhem in vročem spektru. Ker zelišča delujejo tako, da nekatera zelišča sušijo, druga vlažijo; nekatera grejejo, druga hladijo, je pri dolgotrajni uporabi zelišč potrebno upoštevati tudi ta vidik (poleg delovanja zelišča in afinitete do organov oz. tkiv). Primer: če bom jaz, ki sem v vročem spektru, dolgotrajno uživala kurkumo (kurkuma deluje protivnentno in jaz si želim pomagati pri vnetjih v telesu), ki greje – si bom s tem le še bolj grela telo in si tako lahko povzročila še dodatne težave, saj bo moje telo preveč vroče. Preveč vročine v telesu pa lahko povzroča vnetja (česar se poskušam znebiti), iritacijo, razdražljivost, hipersenzibilnost, v skrajni fazi hipertirodozo (povečano delovanje ščitnice), alergije, avtoimunske bolezni, sistemska vnetja, vzdraženost živčnega sisteme (nespečnost, nervoza, višji utrip)… in tako si v končni fazi, ne samo da si ne pomagamo, temveč si lahko tudi škodimo. Po drugi strani si pa lahko z ustrezno izbiro zelišč zelo pomagamo že na ta način, da če smo zelo vroči in suhi uživamo čim več zelišč, hrane, ki nas bodo hladila in vlažila in si že samo s tem lahko marsikaj pomagamo oziroma delujemo preventivno.
Poudarila bi, da gre tukaj za dolgotrajno jemanje in usklajenost z našo naravno konstitucijo.
Pri kratkotrajnem jemanju zelišč (npr. ob prehladu, gripi) ta naša osnovna konstitucija ni tako pomembna, je pa bolj pomembno tkivno stanje. Če dam primer – pri virusnih obolenjih dihal najpogosteje zasledimo suh kašelj in tako bo primerno tako zelišče, ki bo vlažilo. In na ta način se nam tudi ni treba učiti celih seznamov zelišč, temveč lahko z razumevanjem delovanja na tak način dokaj enostavno in logično izberemo pravo zelišče.

Poleg prehlada se starši pri otrocih velikokrat srečujemo s kašljem. Obstaja razlika v suhem in mokrem kašlju, ki zahtevata od nas drugačno zdravljenje. Kako moramo ukrepati pri enem in kako pri drugem? Kako lahko okrepimo otrokov imunski sistem?

Pri zeliščih za kašelj ločimo taka, ki kašelj spodbujajo (stimulatorni ekspektoransi) in taka, ki kašelj pomirjajo (pomirjajoči ali relaksacijski ekspektoranti).

Zelišča, ki kašelj spodbujajo so bolj primerna, kadar je prisotno prekomerno nastajanje sluzi. Ponavadi rečemo, da je kašelj moker ali produktiven. Pogosto delujejo tako, da kemično dražijo sluznico bronhiolov (to so tisti najmanjše cevčice), da stimulirajo “eksplozijo” zastalega materiala v pljučih in bronhiolih s tem, da povzročijo povečano aktivnost samo očiščevalnega mehanizma dihalnih poti.

Mednje sodijo:
● korenina jegliča
● list bršljana
● korenina velikega omana
● sladki koren (deluje mešano)
● lučnik (deluje mešano)
● ožepek
● česen

Zelišča, ki kašelj pomirjajo pa so bolj primerna kadar odvečna ali lepljiva sluz ne more ven, in imamo neproduktiven in/ali dražeč kašelj. Te vrste zelišč pomirjajo spazme (krče) v dihalnih poteh in rahljajo sluz, da gre lažje ven. Nekatere delujejo pomirjujoče zaradi sluzi, nekatere sproščajo krče zaradi eteričnih olj, na splošno pa pomagajo pri relaksaciji tkiva in spodbujajo nastajanje redkejše, rahlejše, manj lepljive sluzi, ki jo potem lažje izkašljamo.

Mednje sodijo:
● trpotec
● lapuh
● slez, gozdni slezenovec
● lučnik (deluje mešano)
● sladki koren (deluje mešano)
● materina dušica

Virusne okužbe dihal najpogosteje povzročajo suh kašelj, ki nam krati nočni spanec – najprimernejša v tem primeru so zelišča, ki kašelj pomirjajo. Prav lahko pa se sprva suh kašelj kasneje prevesi v mokrega ali pa suh kašelj vztraja še dolgo dolgo potem, ko prehlada ni več.

Moja prva izbira pri kašlju zaradi virusnih obolenj je trpotčev sirup, ki ga lahko uporabljamo tako pri suhem kot pri mokrem kašlju. Po izkušnjah bi rekla, da včasih starši težko določimo ali ima otrok suh ali moker kašelj in trpotčev sirup bo vedno dobra izbira. Trpotec je tudi zelo lahko dostopno zelišče in sirup je enostavno pripraviti doma. Pri nas se je izkazal za zelo učinkovitega. Za pomirjanje kašlja, bi ga lahko zmešali še z manjšo količino sladkega korena, timijanom/materino dušico, uporabi pa se lahko tudi lapuh ali slez.

Med in sladkor sta odlična medija za pripravke proti kašlju – vlažita in delujeta hkrati rahlo spodbujevalno na sluznico dihal, da se lažje odkašljamo. Zato niti ni čudno, da je večina pripravkov proti kašlju v obliki sirupov.

In že sam med lahko uporabimo za prvo silo, če nimamo pri roki zelišč oziroma sirupov.

Kis, limona, limeta spodbujajo izločanje v dihalih in odlična kombinacija pri kašlju je lahko tudi oxymel – to je kombinacija kisa in medu. Lahko kombiniramo samo kis in med. Lahko kombiniramo kis, v katerega smo namočili zelišča in/ali med, v katerega smo namočili zelišča. Jaz v oxymel dodam še malo cvetnega prahu in to mešanico ob prehladu uporabljam namesto medu – kot dodatek čaju ali kar tako “na žličko”.

Receptov proti kašlju je še malo morje. Zapomnite pa si, da ob suhem dražečem kašlju ni dobro uporabljati (preveč) zelišč, ki spodbujajo, temveč taka, ki pomirjajo in vlažijo. Če pri roki nimamo zelišč in/ali sirupov nam za prvo pomoč lahko pride prav tudi samo med oziroma ga zmešamo s kisom in pripravimo oxymel. Med in kis pa sta sestavini, ki jih imamo ponavadi vsi doma.

Ali nam lahko zaupate kakšen napitek za otroke, ki bi ga lahko pili vsak dan za krepitev imunskega sistema?

Najbolje je krepiti imunski sistem z zdravo raznoliko prehrano (s čim manj sladkorja), gibanjem, spanjem, sproščanjem, smehom, druženjem… če pa bi že morala izbrati, bi priporočala sirup bezgovih jagod.
Bezgove jagode so dobro raziskane in pri nas sirup bezgovih jagod nikakor ne sme manjkati v domači lekarni. Sama sicer nisem pristašica preventivnega jemanja, ga imam pa takoj pri roki v primeru “mami, mene grlo praska” ali pri “smrklju” iz nosu. Lahko pa se, če imamo res težave s ponavljajočimi se prehladi, uporablja tudi v preventivne namene. Recimo 1 čajno žličko na dan (moje doziranje ob prvih težavah je: otroci nad 4. leta 1 jedilno žlico ali slabo žlico, od pol leta do 4. let pa 1 čajno žličko). Bezgove jagode, poleg dokazanega spodbudnega delovanja na imunski sistem, vsebujejo še ogromno vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih koristnih snovi. Zasledili boste morda, da se ne sme uporabljati pri otrocih mlajših od 12 let – saj ni bilo narejenih raziskav o varnosti (za klinične študije na otrocih so potrebna posebna dovoljenja), a kolikor sem prebrskala po dolgem in po čez, ga varno uporabljajo (v priporočenih količinah) od starosti 6. mesecev dalje. Za otroke mlajše od 1. leta, ga je bolje narediti s sladkorjem, za ostale pa je super varianta z medom.

Med strokovno literaturo za prehrano otrok je tudi knjiga Zdravilna moč začimb za otroke, ki lepo predstavi, da že majhen ščepec začimbe lepo odišavi otroške jedi in napitke, a je njihov učinek na zdravje izjemno velik. Tako sama dodajam ščepec cimeta k ovsenim kosmičem za zajtrk, pa ščepec kurkume v riž ali zelenjavno juho, origano k mesnim jedem. V začimbah bi naj bila skrivnost našega zdravja. Kako pa vi uporabljate začimbe?

Najbolje nam bodo zdravilne rastline (kamor sodijo tudi praktično vse začimbe) služile oz. koristile, če jih uporabljamo vsakodnevno in kot take so začimbe nadvse dobrodošle. Začimbe vsebujejo ogromno koristnih snovi, ki varujejo naše zdravje, nam pomagajo k boljši prebavi, h krepitvi imunskega sistema… Poleg tega pa imajo začimbe še eno korist – ker dodajo jedem tak “pisan” okus se v jedeh lažje odpovemo manj zdravim dodatkom, kot so sol, sladkor ali nezdrave maščobe (ki ojačajo okus jedi in jih naredijo bolj privlačne).
Sama najraje uporabljam sveže začimbe, saj imajo kot take največjo moč. Kuhanju jih (z izjemo lovorjevega lista) dodajamo čim bolj na koncu, da ohranijo čim več koristnih snovi. Brez česna npr. pri meni ne gre. Obožujem ga. Zadnje čase ga uporabljam bolj kot ne vsepovsod, lastno nabrano in posušeno dobro misel (divji origano). Tudi pri nas brez cimeta v ovsenih kosmičih ne gre. Pri kurkumi bi omenila, da jo je potrebno uporabljati skupaj s poprom. Kurkuma ima izredno slabo absorbcijo in dodatek črnega popra izrazito poveča absorbcijo kurkume iz našega črevesja. Pravzaprav poper poveča absorbcijo večine snovi in ga je pametno dodajati (niti ni treba, da se ga izrazito občuti) tudi drugim jedem – saj si s tem lahko izboljšamo absorbcijo in tako oskrbo našega telesa s hranilnimi snovmi iz hrane, ki jo zaužijemo.
Še mnogo drugih ljubih začimb… od peteršilja, rožmarina, bazilike, koriandra, timijana… bi lahko naštela. Iskreno povedano, bi si želela bolj “obvladati “ raznorazne kombinacije začimb v prehrani, ker je to še eno ogromno polje možnosti okusov, zdravilnih učinkov. Pride tudi za vse to še čas.

Misel za konec:

Uporaba zelišč in zdravilnih rastlin je lahko tako enostavna, a tako kompleksna hkrati. Informacij je ogromno, na žalost pogosto nepopolnih, če ne že netočnih in je res težko ločiti zrnje od plev. Industrija prehranskih dopolnil je vredna milijarde in z vseh straneh smo bombardirani z raznoraznimi reklamami za ta ali oni dodatek. Kot starši seveda želimo vse najboljše za svojega otroka, a moje mnenje je, da bi morali malo bolj poslušati svojo intuicijo, svoj notranji glas… zdravo kmečko pamet, če tako poimenujemo. In pa ohranjati znanja naših prednikov – če pa so še podprta z moderno znanostjo, pa sploh super.

Avtor: Tadeja Kocmut, dipl.vzg. predšolskih otrok, dipl. uč. razrednega pouka in mag. inkluzivne pedagogike

Literatura in viri:
– https://thegreenwitch.si/
– Topolovec, S. in Lončar, S. (2018). Zdravilna moč začimb za otroke. Ljubljana: Jasno in glasno.
– Slike: Pixabay

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: