»Glasbena vzgoja je najpomembnejši inštrument, saj ritem in harmonija dospeta do skrivnih delov duše.« (Platon)

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta. Človek, ki se ukvarja z umetnostjo, je umetnik.

Narava ustvarja naravno lepe stvari: sončni zahod, morje, jezero, gore … Človek pa ustvarja umetne stvari. Z besedo umetnost danes razumemo vse tiste dejavnosti, kateri namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo. Umetnost pogosto nima praktičnih ciljev. Vsekakor pa je namenjena duhovnemu uživanju, dojemanju in osebnemu uživanju. Je zvesta spremljevalka človeka na vseh stopnjah njegovega kulturnega razvoja. To nam dokazuje kulturna zgodovina, ki nam potrjuje obstoj umetnosti že v prvih zgodovinskih zaznamkih človekove kulture. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo enačiti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, saj marsikatera umetniška ustvaritev na pogled ni lepa. (Wikipedija, 25.02.2021)

V nadaljevanju smo se pogovarjali s spec. Katjo Jarc, profesorico razrednega pouka, specialistko pomoči z umetnostjo ter geštalt pedagoginjo.

Kakšne vrste umetnosti poznamo?

Umetnosti je več vrst:  glasbena umetnost, likovna umetnost, gledališče, film, plesna umetnost, besedna umetnost, spletna umetnost, uporabna umetnost in književna umetnost.

Katerokoli vejo umetnosti si izberemo, je pomembna za naš psihofizični razvoj. Pri otroku je pomembno, da smo z njim, da skupaj ustvarjamo. Dovolj je, da vzamemo list papirja in barvice ali čopiče in tempera ali vodene barvice in samo rišemo skupaj z otrokom. Na ta način smo povezani skupaj in preživljamo kvaliteten čas z otrokom. Večkrat tudi starši spoznajo, kako pomirjajoče je to. Otrok nam bo takrat z veseljem tudi kakšno stvar povedal ali zaupal. Lahko uporabimo glino in ustvarjamo, ali peskovnik in se v njem z igračami igramo različne igre. Lahko se tudi doma oblečemo v kakšne kostume ali po pravljici naredimo svojo uprizoritev. Lahko damo glasbo in plešemo skupaj z otroki.

Posvetimo se malo več učinkom glasbe na otroški razvoj,  vlogi glasbe v otrokovem življenju ter vplivu na njegovo počutje in razvoj.

Kaj se dogaja v najzgodnejšem otroškem obdobju?

Od vseh naših čutov se prvi razvije sluh (v 4.mesecu nosečnosti se kot prvi organ razvije uho) in to že v maminem trebuščku. Otrok je že zelo zgodaj izpostavljen zvokom, predvsem materinemu glasu. Pomembno je, kaj mamica posluša že v nosečnosti in kakšno je njeno čustveno stanje, ki vpliva na zvok njenega glasu. Njen otročiček lahko tako že zelo zgodaj sprejema pozitivne zvočne dražljaje, ki vplivajo tudi na njegove možgane.

Že v času nosečnosti glasba pomirja otroka in spodbuja njegovo gibanje in srčni utrip. Otrok se odziva na glasbo, ki jo je mati poslušala med nosečnostjo ali pela pesmico otroku. Po rojstvu lahko otroka popeljemo v svet glasbe s petjem in poslušanjem uspavank, udarjanjem ritma z ropotuljico ali drugimi malimi instrumenti. Po ritmu glasbe lahko udarjamo nežno s prstki na njegovo telo (po rokicah ali po hrbtu). 

Kako sta povezani spalna rutina in glasba?

Glasba nam lahko pomaga pri vzpostavljanju spalne rutine. Če pomirjajočo glasbo ponavljamo vedno ob enakem času, potem se vzpostavi pogojni refleks: Mirna in počasna glasba je otroka uspavala enkrat ali večkrat, zato se bo otrok umiril in zaspal, kadar bo to glasbo poslušal.

Nežne uspavanke ali pravljice, kjer se besedilo prepleta z glasbo pomirijo otroka. Na kakšen način pomagajo otroku k boljšemu razvoju že v najnežnejših letih?

Te pesmice otroka pomirijo, ga sproščajo, ker so nežne, niso glasne in ne hitre. Počasna in tiha glasba namreč deluje na naše počutje pomirjevalno. Otroci so še bolj dovzetni za glasbo, predvsem na njen ritem. Uspavanke imajo počasen ritem, ki pomirja in vpliva na srčni utrip. Imajo spevno melodijo, toni se ponavljajo in refren ne izstopa. Harmonija je največkrat v duru, zato je pesem svetla, harmonije so preproste in ponavljajoče.

Kakšen vpliv ima zvok?

Zvok in z njim glasba dokazano vplivata na počutje otroka, saj imata izredno terapevtsko moč. Zvok deluje na naše celotno telo, ne le na naša ušesa. Če se dotaknemo kitare, na katero igramo, lahko občutimo vibracije. Številne raziskave potrjujejo, da lahko otroci, ki so ob glasbi odraščali, na področju razvoja prehitevajo druge otroke.Čim prej bo otrok poslušal dobro glasbo, že v materinem trebuhu, prej bo razvil pravi čut zanjo in jo bo lahko v svojem življenju imel za dobro prijateljico in sopotnico.

Ali stik z glasbo v zgodnjem otroštvu pomeni tudi razvijanje čuta zanjo?

Prav imate. Čim prej bo otrok poslušal dobro glasbo-že v materinem trebuhu, prej bo razvil pravi čutzanjo in jo bo lahko v svojem življenju imel za dobro prijateljico in sopotnico. Otroci imajo izreden posluh za ritem.

Kakšne zvrsti glasbe so za majhne otroke primerne?

V vsaki zvrsti se najde dobra skladba. Pomembnejše je, da so skladbe kratke, enostavne. Pri mer: otroške pesmi našega znanega, že pokojnega skladatelja Janeza Bitenca, ki jih najdemo na številnih zgoščenkah in so nekatere že ponarodele.

Je pomembno, da smo pozorni, kakšno glasbo izbiramo za otroke?

Prav gotovo. In to že na začetku. Ko je še v trebuhu, ni vseeno, kakšno glasbo posluša njegova mamica. Nikakor naj to ne bo agresivna glasba, niti ne komercialni pop. Večkrat se žal zgodi, da so nekateri starši in tudi vzgojitelj v vrtcih nekritični in dajo poslušati otrokom nekakovostne, začasno priljubljene plehke popevke. Pomembno je, da damo otrokom poslušati dobro glasbo, ki jo lahko najdemo v vseh zvrsteh. Morali bi biti le bolj kritični in si vzeti več časa pri izboru primerne glasbe.

Ali glasba, predvsem klasična, res vpliva na razvoj možganov ali celo inteligentnosti? In kaj je v Mozartovi glasbi tako posebnega?

Res je in je bilo že večkrat dokazano. Kako glasba deluje in zakaj si lahko več preberete v knjigi Mozart za otroke (Don Campbell). Otroci so se ob poslušanju določenih skladb Mozarta lažje učili, razvili so večjo čustveno inteligenco in prej shodili.

V Mozartovi glasbi naj bi prevladovala svetloba, sklad, vedrina in življenjska radost. V njegovih delih se glasnost tona najpogosteje izmenjuje v razmiku tridesetih sekund, kar ustreza osnovnemu vzorcu naših možganskih valov. Notranja popolnost Mozartove glasbe, ki se odslikava v jasnosti in enostavnosti, pozitivno deluje na čustveno in fizično stanje. Skrivnost je morda razkril že sam Mozart, ko je dejal: “Skupaj zbiram eno za drugo note, ki se ljubijo.”

Uporaba glasbe je tudi terapevtska. Kakšna je ta moč glasbe? Kaj se dogaja v možganih?

Glasba ima veliko pomirja, vzpodbuja, tolaži, odpira skrite “predalčke” v naši notranjosti, celi čustvene in duševne rane. Izbira je odvisna tudi od počutja posameznika, pri bolnikih je pomembna njihova diagnoza in od namena, ki ga želimo doseči. Prav gotovo ne bomo iste glasbe predvajali nekomu, ki je žalosten in tistemu, ki je vesel.

Znanstveniki so odkrili, da se ob navdušenju nad glasbo, ki jo poslušamo, iz hipofize sprošča hormon endorfin. Ugotovili so še, da živčni dražljaji, ki nastanejo zaradi zvočnih valov, “zaobidejo” možganska središča, povezana z zavestnim sprejemanjem odločitev, in potujejo neposredno v nezavedni del, povezan z doživljanji. Glasbo torej sliši tisti del možganov, ki je ključen za neposredno zaznavanje, doživljanje in čutenje. Elektroencefalograf je tako samo potrdil, kar so že stari filozofi vedeli o glasbi. Kajti ne le s poslušanjem Mozartove, temveč tudi drugih vrst glasbe – npr. iz klasičnega ali baročnega obdobja, gregorijanskih koralov, nekaterih vrst ambientalne glasbe ali zvokov nekaterih inštrumentov, kot je na primer gong – lahko dvignemo čustveno stanje, odkrite pa so tudi široke možnosti za terapevtsko uporabo glasbe. Glasbeni ritmi delujejo na ritme avtonomnega živčnega sistema, pri čemer takšna glasba usklajuje delovanje obeh možganskih polovic, sprošča, zbuja vedro občutje, izboljša pozornost in zmožnost razmišljanja ter krepi zmožnost za sprejemanje intuitivnih odločitev. Počasnejši kot so možganski valovi, bolj smo sproščeni, zadovoljni in mirni. Počasnejše dihanje omogoča večje energetsko in telesno ravnovesje, mir, obvladovanje čustev, globlje razmišljanje in boljšo presnovo.

Kakšni so še drugi pozitivni učinki glasbe na otroški razvoj?

Ukvarjanje z glasbo pozitivno vpliva na sposobnost prilagajanja, dela v skupini, na samodisciplino in tudi na ustvarjalnost.

Glasba pozitivno vpliva tudi pri učenju, saj pomirja in spodbuja zbranost. Pomembno je, da je glasba skrbno izbrana, saj lahko pride do nasprotnega učinka.

Otroci, ki veliko poslušajo glasbo ta pozitivno vpliva na njihov socialni razvoj. Otroci so bolj ustvarjalni. Pri glasbenih dejavnostih, pa naj bo to petje ali pa samo poslušanje glasbe, so otroci velikokrat tudi telesno aktivni. Glasba torej tudi pozitivno vpliva na aktivni telesni razvoj, gibčnost in spretnosti.

Številne raziskave potrjujejo, da lahko otroci, ki so ob glasbi odraščali ali se učili kakšnega instrumenta, na področju svojega razvoja prehitevajo druge otroke. 

Če se sedaj preselimo iz nežnejših otroških let na šolska leta. Kaj je dobro pri otroku v šolskem obdobju?

Otroku ponudimo igranje inštrumenta. Otroci, ki se več let ukvarjajo z glasbo in razvijajo glasbene sposobnosti, le-te pozitivno vplivajo na razvoj pismenih in bralnih sposobnosti. Glasba naj bi pomagala tudi pri spominu, pomemben vpliv pa ima tudi na prostorske in matematične sposobnosti.

Omenjate glasbeno šolo. V čem je pomen in prednost tega?

Če opazimo, da ima otrok talent za glasbo, je dobro, da ga čim prej vpišemo v glasbeno šolo. Težava se pojavi pri starših, ki mislijo, da je to nujno in večkrat to postane stvar prestiža. Prednost glasbene šole je, da je tam otrok strokovno voden in tudi vzgajan. Še pomembnejše pa je, kakšnega pedagoga dobi otrok ob vstopu v glasbeno šolo. Od tega je veliko odvisno, kako bo napredoval. Pedagog, ki je prijazen in potrpežljiv z otrokom, da mu otrok lahko zaupa in se otrok počuti varno in sprejeto-tam ima otrok veliko večje možnosti za boljše igranje. Kjer je veliko Ne-jev, premalo spodbudnih besed in pohval, slaba klima in nevarno okolje, tam se otrok ne počuti varno in posledično ne bo navdušen nad vadenjem instrumenta in dolgoročno tudi ne bo želel obiskovati glasbene ure ali se bo temu izmikal z izgovori.

Kako starši še lahko vključijo glasbo v otrokovo življenje?

O pozitivnih učinkih in vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri, še zlasti pa sodobne raziskave, zato je zelo pomembno, kakšno glasbo otroku predvajamo odrasli. Glasbene izkušnje, ki si jih otroci pridobijo v času zgodnjega otroštva in med šolanjem, jim ostanejo za vse življenje.

Pomembno je zbujanje in prebujanje. Takrat ne uporabljamo hrupa in ne budilke. Priporočam, da otroka zbudimo s podobno glasbo, ki jo je poslušal pred spanjem. Pomembno je, da se glasnost stopnjuje. Pri poslušanju pravljic lahko poslušamo primerno glasbo v ozadju. Najbolj učinkovito pa je, če starši pojejo skupaj z otrokom. Živa glasba učinkuje globlje in veliko hitreje.

Kaj bi svetovali staršem, ki glasbi ne posvečajo takšnega pomena? Kako naj glasbo vključijo v svoj vsakdan?

Priporočam, da starši vključijo glasbo v otrokovo življenje pred spanjem in pri zbujanju. Naj posluša otroške pesmice, ob njih bo najbrž začel tudi migati ob ritmu. Priporočam tudi poskočne ritme, kjer lahko otrok zraven pleče-še bolje skupaj s starši ali bratci in sestricami. Vsi otroci imajo tudi izreden posluh za ritem, nekateri začnejo zraven peti. Še boljše pa je, če mati  poje otroku, četudi se ji zdi, da nima posluha. Materin glas je najlepša glasba za njenega otroka, saj se tam počuti varno in ljubljeno. 

V čem je razlika med glasbo, ki jo poslušajo otroci in glasbo, ki jo poslušajo odrasli?

Tako odrasli kot otroci si nismo enaki in poslušamo različno glasbo. tako, ki nam je všeč. Žal morajo otroci, predvsem majhni, velikokrat poslušati glasbo, ki jo poslušajo njihovi bližnji. Nimajo svobodne izbire, kot jo imamo mi odrasli. Otrokom je bližje glasba, ki ima preproste melodije, ritem in harmonijo. Radi imajo besedila, ki jih razumejo in ki opisujejo živali ali njihovo vsakdanje življenje.

Kakšno izbiro glasbe svetujete za otroke?

Na trgu je veliko nekvalitetne in komercialne glasbe. Zato je pomembno, da otroku predvajamo različne zvrsti kvalitetne glasbe in ga poskušamo naučiti poslušati in vzljubiti glasbo. Tako mu omogočimo doživljanje glasbe in hkrati razvijamo osnove estetskega okusa.

Pomembno je poudariti, da imajo različne glasbene zvrsti različne vplive. Klasična glasba spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo, na večjo ustvarjalnost, izboljša znanje matematike, estetski čut, poveča zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike in celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov. Ljudske pesmi spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti. Rock in rap lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju. Jazz spodbuja kreativnost. Ambientalna glasba pa pomaga zelo discipliniranim, preobremenjenim otrokom, da se sprostijo.

Avtor: Zavod IZRIIS

 

Fotografije: Pixabay

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: