*mag. Neja Samar Brenčič

Nastop pandemije COVID-19 je prisilil milijone otrok, da so ostali doma in fizično zunaj šole. V odgovor na COVID-19 so vlade, zainteresirane strani v izobraževanju, civilna družba in vzgojitelji sodelovali, da bi zagotovili ukrepe za nadaljnje učenje, saj si hkrati prizadevajo za obvladovanje virusa in podpirajo zdravje in dobro počutje učencev. 

Z vidika pravičnosti in enakopravnosti narašča zaskrbljenost glede morebitne izključenosti najbolj marginaliziranih skupin, zlasti otrok s posebnimi potrebami na primer invalidnih otrok in otrok z drugimi izzivi v razvoju. 

Zaskrbljujoče je, da posledice ukrepov nesorazmerno vplivajo na ljudi iz nižjih socialno-ekonomskih skupin. Raziskave kažejo, da so invalidni otroci in njihove družine še posebej ranljivi, saj je bolj verjetno, da bodo revni in manj verjetno, da bodo imeli dostop do pomembnih informacij. Revščina je kritična razsežnost, ki še povečuje izključenost iz izobraževanja, zdravstva in socialne vključenosti med pandemijo.

Starši so zaskrbljeni zaradi izgube učenja zaradi zaprtja šole in ponovne integracije, ko se šole ponovno odprejo. Načrti ponovnega odprtja šol bi morali vključevati programe za učence s posebnimi potrebami, da se zagotovi njihovo obravnavanje učenja in dobrega počutja ter kolikor je mogoče nadoknadi znanje. 

Starši so opazili tudi težave pri dostopu do cenovno dostopnih, internetnih podatkov in opreme za podporo spletnemu učenju. Potrebne so dostopne informacije, navodila za učenje na domu in podpora skupnosti za oskrbo in dobro počutje otrok s posebnimi potrebami. 

Različne organizacije (NVO) in posameznike ter nekatera podjetja v Sloveniji že organizirajo in zagotavljajo opremo, kot so računalniki, slušalke, spletne kamere za družine, ki to potrebujejo. Še vedno pa je velika potreba pri zagotavljanju infrastrukture, npr. interneta,  in izobraževanja za tehnične veščine.

Učitelji so zaskrbljeni zaradi ustrezne podpore, zlasti v regijah in državah z nizkimi dohodki, pri usposabljanju in zagotavljanju virov za spletno poučevanje, vključno z dostopom do interneta, namiznih računalnikov, tablic, dostopnih učnih naprav in vsebin. 

Druga skrb, ki se je pojavila, je posodobitev smernic, protokolov in preventivnih ukrepov v zvezi s spodbujanjem socialne distanciranosti za učence s posebnimi potrebami, ki so fizično ovirani, da bi zagotovili varnost v šoli.

Starši otrok s posebnimi potrebami so zaskrbljeni zaradi nadaljnjega zmanjšanja stopnje izobrazbe in zaposlovanja otrok s posebnimi potrebami, kot posledica COVID-19, kar povečuje razlike v učenju, plačah in revščini. 

Pomanjkanje podpore študentom, staršem in negovalcem pri je bilo izraženo tudi kot zaskrbljujoči dejavnik, skupaj z mehanizmi zagovorništva, ki lahko olajšajo in podpirajo vključevanje otrok s posebnimi potrebami v načrtovanje odzivanja na COVID-19 in izvajanje teh načrtov.

*Povzetek raziskave: By Charlotte McClain-Nhlapo, Global Disability Advisor, World Bank and Anna Cristina D’Addio, Senior Policy Analyst at the GEM ReportEmerging from COVID-19 pandemic: A social inclusion approach to educating learners with disabilities

Vir: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-Disability-2020-1

Fotografija: Illustration by Brianna Gilmartin, Verywell

Program “Izberi Zdravo Življenje” je sofinanciran s strani: Ministrstva za zdravje RS in Mestne občine Ljubljana.

Share: