Spoštovani!

Ker je 1.oktober Mednarodni dan starejših, želimo splošno in strokovno javnost obvestiti o pomembnosti življenja in zdravja starejših odraslih, še posebej v trenutno zahtevni situaciji, ko nas je doletela pandemija COVID19.

Prav tako želimo nagovoriti odločevalce, da postavijo problematiko celostnega zdravja starejših odraslih na prioritetno listo v svoji politiki v tem trenutku. Starejši odrasli ter starejši bolniki s kroničnimi boleznimi so namreč trenutno najbolj izpostavljena ranljiva skupina!

Organizacije in posamezniki v Vsebinski mreži za celostno zdravje starejših odraslih – Partnerstvo 65+ se aktivno zavzemamo za probleme starejših odraslih po 65. letu. Naprimer ob Svetovnem dnevu boja proti raku 2020 smo skupaj s partnerji uspešno pripravili javno predstavitev prizadevanja za zmanjševanje rakavih obolenj v RS, v Hiši Evropske Unije v Ljubljani in se kot predstavniki udeležili dogodka Europe’s beating cancer plan: Let’s strive for more!”, v parlamentu EU v Bruslju. 

V preteklih 12 mesecih smo organizirali, podprli in sodelovali v več kot 50 aktivnostih na področju življenja in zdravja starejših odraslih, tako v strokovnih in znanstvenih okvirih kot tudi v splošno javnih razpravah in odločevalskih diskurzih v Sloveniji, na nivoju Evropske skupnosti ter v mednarodnem prostoru.

Kot sogovorniki z vami in kot glas starejših odraslih, v podporo tako državljanom kot državi sami izpostavljamo nekaj najbolj perečih točk, kot jih vidijo partnerji Mreže 65+ iz strokovnega vidika kot tudi iz vsakodnevnega življenja starejših državljank in državljanov Slovenije. 

Lep pozdrav v imenu mreže!

mag. Neja Samar Brenčič, koordinatorka mreženja in zagovorništva:

  • Vsebinska mreža za celostno zdravje starejših odraslih “Partnerstvo 65+”
  • Članica strokovnega odbora Festivala za tretje življenjsko obdobje
  • Predsednica delovne skupine za standarde zdravja na daljavo pri IsfTeh – International society for Telemedicine and eHealth (Standard and accreditation for Telehealth)

Nekaj najbolj perečih točk:

  • g. Borut Ambrožič, univ. dipl. iur., Zveza Slovenska Unija pacientov in Društvo za boj proti raku Štajerske: “Novi korona virus je samo še dodatno izpostavil problematiko, na katero opozarjamo v Zvezi Slovenska unija pacientov in INPEA Slovenija že vrsto let, in sicer problematiko negovalnih bolnišnic. Gre za akuten izziv starajoče ali dolgožive slovenske družbe, ki je začela z reševanjem tega izziva vsaj 20 let prepozno. Težko je razumeti, da v Sloveniji premoremo samo eno negovalno bolnišnico in le nekaj negovalnih oddelkov v nekaterih slovenskih bolnišnicah in zdraviliščih. …”
  • dr.  Cirila Slemenik Pušnik,  dr. med., spec. intern., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Kovita – koroško društvo za zdravje: “… Menim, da so na področju zdravja starejših, zanje najbolj obremenjujoče številne kronične bolezni, ki jim zmanjšujejo kvaliteto njihovega življenja in vodijo v prezgodnjo smrt, če niso ustrezno vodene. Ob pomanjkanju zdravstvenega osebja, je ena izmed možnih podpor tem bolnikom- telemedicinsko vodenje s pravočasnim zaznavanjem odklonov od normalnih vrednosti vitalnih parametrov, sprotne edukacije in komunikacije med vsemi deležniki, ki pomagajo tem bolnikom. …”
  • g. dr. Drago Rudel, univ. dipl., ing., Slovensko društvo za medicinsko informatiko, Predstavnik IsfTeh (člani WHO): “V luči trenutnih razmer pandemije Covid19 so ranljive skupine kot so pacienti, starejši odrasli in kronični bolniki poudarjeno izpostavljeni pomanjkanju zdravstvenih storitev. Potrebujemo povsem nove storitve, ki bodo usmerjene na posameznika, denimo telemedicinske za podporo bolnikom na domu, ki jih omogočajo obstoječe rešitve na področju IKT.”
  • g. Marko Kiauta,  univ. dipl., ing. EI, podpredsednik Slovenskega združenja za zdravstvo. “Kot Slovensko združenje za zdravstvo vidimo glavno priložnost za izboljševanje kakovosti zdravstva v zagotavljanju njene dostopnosti. “SIST EN 15224 standard sistema vodenja kakovosti za organizacije, ki delujejo na področju zdravstvene oskrbe med osnovne karakteristike kakovosti uvršča pravočasnost (dostopnost).” …”
  • ga. Mojca Grojzdek, Center socialnih in izobraževalnih aktivnosti, predstavnica Športne unije Slovenije: “Prioriteta za starejše, še predvsem tiste, ki bivajo v domovih je, da se jim omogoči gibanje izven notranjih prostorov. Naj si bo to vrtovi ali vodeni organizirani vsakodnevni pohodi, telovadbe…drugače je življenje v zaprtih prostorih nevredno človeka!”
  • ga. Mihaela Lovše, univ. dipl. univ. dipl. org., v.m.s., svetovalka v vzgoji in izobraževanju,  Predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo poudarja pomembnost Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, ki opredeljuje: “V EU je zdravje prepoznano kot vrednota, pravica do socialne varnosti in varovanja zdravja, kar sodi med temeljne pravice posameznika. Zavezanost k zdravju mora zato postati odgovornost vseh resorjev, saj zdravstvo zgolj v enem delu prispeva k pogojem za zdravo in aktivno življenje v vseh življenjskih obdobjih. … Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva zaradi dolgožive družbe, povečevanje neenakosti v zdravju, zdrave zdravstvene tehnologije, grožnje zdravju in mobilnost bolnikov so pomembnejši izzivi, s katerimi se soočajo v večini evropskih držav. …” Vir: Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, Skupaj za družbo zdravja (ResNPZV 2015-2025)
  • ga. Mojca Grojzdek, Center socialnih in izobraževalnih aktivnosti, predstavnica Športne unije Slovenije: “Prioriteta za starejše, še predvsem tiste, ki bivajo v domovih je, da se jim omogoči gibanje izven notranjih prostorov. Naj si bo to vrtovi ali vodeni organizirani vsakodnevni pohodi, telovadbe…drugače je življenje v zaprtih prostorih nevredno človeka!”
  • ga. Zdenka Katkič, predsednica društva Šola zdravja: je izpostavila tri prioritete na področju zdravja starejših:

“1. socialna in redna vključenost v skupino v lokalnem okolju

 2. redna telesna aktivnost

 3. dostop do informacij (težave IKT naprave in računalniška nepismenost)”

Celotne izjave in prispevke tudi drugih članskih organizacij: Gerontološko društvo Slovenije, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Slovensko združenje za zdravstvo in drugih si lahko preberete na spletni stranii: izriis.org/partnerstvo-65+, kjer je na voljo tudi več informacij o mreži, delovanju, prioritetah in partnerjih. Za vse informacije smo vam na voljo tudi po e-pošti in kontaktnem telefonu.

S spoštovanjem.

mag. Neja Samar Brenčič, koordinatorka mreženja in zagovorništva

Vsebinska mreža za celostno zdravje starejših odraslih “Partnerstvo 65+”


Deli: